| Žanr | družbeni roman, družbenokritični roman |
| Narodnost | izraelska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2017 |
| Založba | Mladinska knjiga |
| Zbirka |
Roman |
| Prevod |
Mojca Kranjc |
| Ključne besede | Izrael, Jeruzalem, Juda iškariot, Krščanstvo, Odnosi, Palestina |
Pripoved se odvija v začetku šestdesetih let 20. stoletja v Jeruzalemu; judovski mladenič Šmuel Aš je zaradi očetove finančne stiske prisiljen prekiniti študij – pisanje disertacije o Jezusu v očeh Judov, in se za hrano, stanovanje in žepnino zaposli kot družabnik pri starem Judu, intelektualcu s strtim srcem; v hiši živi tudi mlada vdova. V debati med mladeničem in starcem se odpirajo neskončna vprašanja o razmerjih med Arabci in Judi, hkrati pa se začne Šmuel ukvarjati z novozaveznim Judo Iškarjotom, arhetipskim izdajalcem: Šmuelova teza postane osupljiva variacija na temo Judove resnične vloge ob Kristusovem križanju. Ob branju – soočanju z različnimi življenjskimi vprašanji z zadržanim dihom sledimo še skrivnostno – erotičnemu odnosu Šmuela s prebivalko hiše. Roman je sporočilno gosto, premišljeno in verzirano pisanje, na kakršno se lahko pri Ozu vedno zanesemo.
Objavljeno: 30.05.2018 12:20:14
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:36:47
“Če bi Pilat ukazal, naj na Jezusovi desni namesto dobrega tatu križajo Judo, bi se Juda v očeh kristjanov povzpel do svetnika, njegova podoba na križu bi krasila na desettisoče krščanskih cerkva, milijone krščanskih otrok bi krstili za Judo, papeži bi prevzemali njegovo ime. Ampak naj vam povem, Juda Iškarjot gor ali dol, sovraštvo kristjanov ne bi izginilo s sveta. Ali se zmanjšalo. Z Judo ali brez – Jud bi verniku zmeraj utelešal izdajalca. Generacije in generacije kristjanov bi nas opominjale, kako je ljudstvo pred križanjem vzklikalo: “Križaj ga, križaj ga, kri njegova pridi na nas in na naše otroke!” In povem vam, Šmuel, da je spor med nami in Arabci le majhna epizoda v zgodovini, kratek, bežen trenutek. Čez petdeset ali sto ali dvesto let se je ne bo nihče več spominjal, to pa, kar je med Judi in kristjani, je nekaj globokega in temnega, in bo trajalo še naslednjih sto generacij. Dokler pri njih vsak dojenček že z materinim mlekom izve, da po svetu še hodijo ljudje, ki so ubili Boga, ali potomci ljudi, ki so ubili Boga, za nas ne bo spokoja.” (271)
in nato