Teža metulja

Dva gamsja kralja. Dva posebneža svoje vrste. Dve življenji, ki izstopata iz tropa. Prvi je človek. Moški, ki se je pred urbanim načinom življenja umaknil v osamljeno kočo na višini, kjer se gozd konča. Tu se preživlja kot divji lovec na gamse – njihovo meso prodaja restavracijam v dolini, njihovo kožo krznarjem. Alpinizem je zanj tehnika lova. Vzpenja se tja, kjer drugi lovci odnehajo. Ljudje v dolini so mu zato nadeli vzdevek Gamsji kralj. Drugi gamsji kralj je žival. Gams, ki mu je divji lovec ubil mamo. Žival, ki je mimo običajnih pravil gamsjega tropa odrasla v samotarskega najmočnejšega samca, kralja svojega lastnega tropa. Dva posebna svetova, lovec in žrtev, človek in žival, medsebojna učitelja in učenca, “morilska človeška zver” in “veter, oblečen v kopita in roglje” , ki svojo medsebojno moč in šibkost preizkušata pod obličjem neskončnosti, ki jo v tej poetični pripovedi ponazarja beli metulj. Besedilo, ki je s svojimi opisi narave in številnimi spoznanji o človeku tako posebno, kot je poseben svet, ki ga avtor ubeseduje. Bralna poslastica je spremni tekst, Obisk pri drevesu, ki je prava ljubezenska zgodba med alpinistom in naravo. Če je Errijev (pisatelj, novinar in pesnik je v Italiji poznan kot Erri) v slovenščino prevedeni roman Trije konji svojevrstna hvalnica knjigam in branju, je v zgodbi Obisk pri drevesu osvetljeno pisanje: avtor razkriva, kako ustvarja (“Enkrat letno priplezam do drevesa, ga pozdravim, prinesem si pisanje in sedem podenj.”), o pomenu samote za pisanje govori odlomek v nadaljevanju predstavitve knjige. V slovenščino sta žal prevedeni samo dve deli iz obsežnega avtorjevega opusa, obe je prevedla Vera Čertalič.