Edini

Mandy je strmela v fotografijo na zaslonu in zadrževala dih. Na obali se je rjavolas moški brez srajce široko ustopil. Zgornji del potapljaške obleke je imel slečen in mu je visel okoli pasu. Oči je imel kristalno modre, nasmeh je razkrival dve vrsti bleščeče belih ravnih zob in skoraj bi lahko začutila okus slane vode, ki mu je s prsi kapljala na desko ob nogah.
“Ljubi bog” je zašepetala sama pri sebi in globoko zavzdihnila. V konicah prstov jo je zaščemelo, zardela je in se spraševala, kako bi se nanj odzvala v živo, če je že ena sama fotografija povzročila tolikšno vznemirjenje.
Kava v lončku iz stiropora se je že ohladila, a jo je vseeno spila do konca. Fotografijo je prenesla v mapo z imenom ‘Richard Taylor’, ki jo je maloprej ustvarila na namizju. Ozrla se je po pisarni, ali je nemara pri tem početju kdo ne opazuje, toda očitno se nihče ni menil zanjo.