| Žanr | avtobiografski roman |
| Narodnost | bosanskohercegovska literatura, norveška literatura |
| Kraj in leto izida | Brežice, 2018 |
| Založba | Primus |
| Ključne besede | Družinski odnosi, Prijateljstvo, Splavarjenje |
Sejranoviću pravijo tudi regionalna književna zvezda, v zadnjem romanu piše o življenju, družini, reki in prijateljstvu, o odnosih z očetom in dogodivščinah na trimesečni plovbi najprej po reki Savi in nato še Donavi vse do njenega izliva v Črno morje. Razpet je med Norveško in Bosno iz katere je prebegnil še kot najstnik, zmeraj znova se vrača k reki, kjer se prepusti bezdelju, omami in po malem tudi pisanju. Tako je v Bosni Norvežan na Norveškem pa balkanec. Zanimivost je da ima Norveška verzija “Huckelberija” 200 strani več, ker roman ni preveden ampak je pisan ponovno v Norveščini. V slovenščino je preveden tudi “Lepši konec”,leta 2009 je dobil nagrado Meša Selimović za roman “Nigdje, niodkuda”.
Objavljeno: 07.05.2018 17:55:00
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:36:38
“Rekli boste, da je videti, kot bi me bolj skrbelo za moj odnos do tega smešnega otoka kot za očeta, saj vem. Ampak kako bom še kdaj preživel noč na otoku, če bom vedel, da sem tam našel truplo Starega? Po drugi strani pa, če razmišljaš na ta način, lahko povsod okrog sebe vidiš mrtve ljudi. Če te je strah spominov, tako dobrih kot slabih, nimaš več kam. Najbolje, da zapreš oči in se s čim zadeneš. Kot kaže, počnem točno to.” (str.111)
in nato