Sence preteklosti
Žanr | detektivski roman |
Narodnost | angleška literatura |
Kraj in leto izida | Juršinci, 2018 |
Založba | LYNX |
Ključne besede | Detektivi, Družinski odnosi, Hčere, Poroka, Zločini |
Žanr | detektivski roman |
Narodnost | angleška literatura |
Kraj in leto izida | Juršinci, 2018 |
Založba | LYNX |
Ključne besede | Detektivi, Družinski odnosi, Hčere, Poroka, Zločini |
Sence preteklosti so delo angleškega romanopisca Fergusa Huma (1859-1932), ki je kot odvetnik del svojega življenja preživel na Novi Zelandiji in v Avstraliji. Prebiral je dela Emila Gaboriauja, ki so ga spodbudila k pisanju detektivskih romanov, s katerimi je doživel svetovno slavo. V slovenskem jeziku si lahko preberemo tudi njegov roman Skrivni prehod. Pod naslovom Sence preteklosti se skriva res dober detektivski roman, pri katerem pa se čuti, da je bil napisan že pred časom. Melbourne pretrese zločin in detektivi se spopadejo s primerom, za katerega se zdi, da sploh ne bo težaven. Ker pa obtoženi za zločin vztrajno molči, da ne bi uničil življenja svoje ljubljene Madge, se stvari zapletejo. Vseeno pa dober detektiv z vsemi ostalimi vpletenimi ugotovi, da obtoženi sploh ni bil kriv umora. Zelo počasi spoznavamo, kaj se je dogajalo v preteklosti in kako so bili dogodki iz preteklosti povezani z umorom. Da ne bi pokvarili zanimivega branja, ne smemo odkriti vsega, lahko pa povemo, da se vse se konča, kot je potrebno. Pravi človek je obsojen, Madge so odkrili ravno pravo mero resnice, skrivnosti ni več in zato lahko skupaj s svojim zaročencem zaživi mirno in ljubezni polno življenje. Konec dober, vse dobro. Nas pa roman drži v napetosti vse do konca in razplet vsekakor ni pričakovan.
Objavljeno: 01.05.2018 10:21:30
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:36:35
“Polovica umorov in samomorov se zgodi v trenutku začasne neprištevnosti,” je nadaljeval Chinston, “in če se človek preveč obremenjuje z vsem, bodo njegovi zametki norosti prej ali slej izbruhnili na dan. Seveda pa so tudi primeri, ko oseba pri zdravi pameti zakrivi umor zaradi trenutnega vzgiba, ampak tudi te ne razumem kot nore, pa vendar je možno umor načrtovati in izpeljati na izredno hladnokrven način.” (str. 228)