Da capo

Da capo je druga iz trilogije knjig, v katerih posamično spoznavamo osebe, ki so bile v prejšnji zgodbi v ozadju. Knjige se da brati tudi ločeno. Najprej je bila iz poljščine prevedena »Nečloveška komedija«, sedaj »Da capo«. V prvi spoznamo Emila, vase zaprtega, družbeno neprilagojenega posameznika, tokrat pa njegovega brata, Kamila. Ta, za razliko od brata, ne živi tako asocialno. Izvemo, da Emil že v otroštvu ni vstopal v tekmovanja, Kamil pa; za očetovo pohvalo bi naredil marsikaj. Oče je tisti da capo, poveljnik, ki oba fanta v otroštvu trenira, uri v poslušnosti, sprejemanju kazni, ju polni s krivdo in jima vceplja brezizhodnost. Sicer je zapiti, režimski umetnik, ovaduh udbe, vernik po potrebi. Vsi skupaj, z brezhrbtenično mamo, živijo pod njegovim poveljstvom v nekakšnem taborišču. Vzorec, kako se na poveljnika odzivati, fanta preneseta tudi na zunanji svet. Emil se zna postaviti zase s silo, medtem ko Kamila sošolci šikanirajo, se na njem izživljajo psihično in fizično. Že v letih si vendarle najde ženo, dobi otroka, zaposli v oglaševalski družbi, vse po scenariju. Živi natančno tako, kot se mora in je edino prav: zjutraj panika s časom, vožnja v službo v prometni konici, radijska poročila nespodbudna, za otroka varuška, v službi se odpušča, po službi pije, seksa drugje. Je Kamil to, kar želi biti? Je postal individuum? Lahko razmišlja neodvisno? Je zdrav posameznik? Ali družba sploh potrebuje zdrave posameznike in izhod? Mojstrstvo Jerzyjevega pisanja je, da lahkotno podaja družbeno kritiko. Priporočam zelo.