| Žanr | družbeni roman, ljubezenski roman |
| Narodnost | literatura ZDA |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2018 |
| Založba | Mladinska knjiga |
| Zbirka |
Odisej |
| Prevod |
Irena Duša Draž |
| Ključne besede | Avtoimunske bolezni, Dekleta, Duševne motnje, Fantje, Matere in hčere, Medosebni odnosi, Mladostniki, Psihične travme |
Osemnajstletna Madeline ima redko avtoimunsko bolezen CSID. Diha filtriran zrak sicer nepredušno zaprte hiše, katere ni zapustila še nikoli. Stik z zunanjim svetom ji predstavljata samo medicinska sestra Carla in mama. Nekega dne se v sosednjo hišo priseli družina in Madeline skozi okno ujame pogled fanta njenih let. Z Ollyjem si pričneta dopisovati preko spletne klepetalnice. Kaj kmalu obema samo takšen stik ne zadošča več in Carla brez vednosti mame spusti Ollyja v hišo. Sprva sta Madeline in Olly zaradi dekličinega ogroženega zdravja več metrov narazen, vendar metuljčki v trebuhu naredijo svoje…
Objavljeno: 03.04.2018 09:35:07
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:36:23
Enkrat sem prebrala, da v povprečju zamenjamo vse svoje celice vsakih sedem let. Še neverjetneje: zgornji sloj kože zamenjamo vsaka dva tedna. Če bi se vse celice v telesu tako obnašale, bi bili nesmrtni. A nekatere celice, na primer tiste v možganih se ne obnavljajo. Starajo se, in s tem starajo nas.
Čez dva tedna se moja koža koža ne bo več spomnila Ollyjeve dlani na moji, v možganih pa bo ostal. Lahko imamo nesmrtnost ali spomin na dotik. Ne moremo imeti obojega.
(str. 131)
in nato