Balkan Sobranie : samovzgojni roman ali Ide Tito preko Romanije
Žanr | družbenokritični roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2012 |
Založba | Slovenska matica |
Žanr | družbenokritični roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2012 |
Založba | Slovenska matica |
Roman Jožeta Snoja govori predvsem o generaciji moških, ki s(m)o služili domovino v časih neke druge skupnosti. Za glavni naslov romana je avtor vzel ime ene najbolj znanih mešanic tobaka, ki se je uporabljal za kajenje pipe. Avtor ga je tudi podnaslovil s »samovzgojni roman«. Kaj je s tem mislil je jasno vsem, ki smo leto ali več svojih mladih dni prepustili ne/smislenemu vojaškemu drilu in ubijanju lastnega mladega ega, kolikor ga je kdo prinesel s seboj v razne kraje nekdanje Juge. V romanu, ki ima nedvomno tudi avtobiografski značaj, ima svoje mesto osrednji lik Fant, ki ima zaradi svojega narodnega izvora dodatno ime Janez« ali »Švabo«, kot so običajno poimenovali fante iz Slovenije. Ima pa še dodatno težavo. Je namreč precej bolj izobražen od sotrpinov, kar pomeni, da je tudi bolj zanimiv za zloglasno vojaško protiobveščevalno službo – KOS in pol izobražene oficirje, ki so svojo superiornost nad podrejenimi običajno izkazovali na razne primitivne načine.
Fant je bil na začetku svojega drila poslan v šolo za podoficirski kader v Bilećo, po zaključku »obuke« pa v Leskovac v Srbiji, ki je bil znan kot mesto »žarov in kozmetike«.
Avtor v romanu uporablja precej barvit vojaški besednjak tedanjega časa, ki daje vsebini še posebno pestrost, a pomeni tem, ki tistega časa niso doživljali, morda težave v razumevanju. Zato je na koncu dodan tudi priročen slovar izrazov.
Objavljeno: 30.03.2018 13:06:57
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:36:23
Dva jajca na oko – s poudarkom na prvem o-ju, da bi, bržčas, ja zvenelo bolj po srbsko – je ponovil, ko pri osupli natakarici – dva jajca, pa še na oči, prasec nesramen! – ni bilo nobenega znamenja, da je vzela na znanje njegovo željo.
Ženska je namreč zardela, in preden ji je bilo razločeno, da gre za jed, običnu kajganu u stvari, in ne za moška moda, je bil Zvonko, bogi fini zvonko, v rafalu, trikrat zapored, bezobraznik jedan.
Zvonko se potem ni dotaknil krožnika, fant pa je dobil temo za razpravo.
Turčija, tale srbska kajgana, pobje, ena sama stepena Turčija. Vse kar je količkaj civilizirano, v njej samo po turško.