Nizozemska pisateljica Anna Woltz je za roman Aljaska prejela nagrado zilveren griffel 2017. Zgodbo pripovedujeta najstnika Sven in Parker. Sven je prepričan, da mora na prvi šolski dan v srednji šoli ušpičiti nekaj izvrstnega, sicer ga bodo novi sošolci le pomilovali. Pred enim letom so se mu namreč začeli epileptični napadi, on pa bi bil rad čisto navaden najstnik. Nasprotno pa želi sošolka Parker biti neopazna. Za njo je najhujše poletje v njenem življenju, ker so domačo trgovino oropali in nič več ni tako, kot je bilo prej. In hudih časov očitno še ni konec. Zaradi Svena se vsi sošolci iz Parker začnejo norčevati že na prvi dan v srednji šoli, hkrati pa ona tudi odkrije, da je Aljaska, njena ljubljena psička, ki se ji je morala odpovedati zaradi bratove alergije, postala Svenov pes pomočnik. Ker se odloči, da bo neko noč obiskala Svenovo domovanje in skušala nekaj trenutkov preživeti z Aljasko, se njeno življenje močno spremeni. Tam namreč, zakrita z roparsko kapo, naleti tudi na Svena in začneta se pogovarjati. Nočni pogovori se nadaljujejo in ker se večinoma pogovarjata ponoči, začnejo tako pri njej kot pri njem padati maske. Dobesedno in v prenesenem pomenu. Ona pomaga njemu v boju z epilepsijo, on pomaga njej po ropu in zasmehovanju v šoli zaživeti novo življenje. Parker in Sven spoznata, da vsak v sebi nosi kakšno hudo zgodbo iz preteklosti, za katero ne vemo in da je vsak izmed na nek način malo nor. Življenje teče, stvari se dogajajo, nihče pa si ne zasluži zasmehovanja. Aljaska pa je tista, zaradi katere sta se Sven in Parker sploh začela bolje spoznavati in tista, ki bo Svena opozarjala na njegove epileptične napade. In vsako jutro bo, z mahajočim repom, pozdravila tudi Parker. V knjigi najdemo tudi nekaj zelo dobrih nasvetov, kako se obnašati do psov pomočnikov ter do bolnikov z epilepsijo. Knjiga pa nas tudi opozori, kako pogovor in sočutje lahko vplivata na kvaliteto človeških življenj.
Objavljeno: 22.02.2018 18:55:39
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:36:04