| Žanr | esej |
| Narodnost | indijska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 1991 |
| Založba | Župnijski urad Ljubljana-Dravlje |
| Prevod |
Mao |
| Ključne besede | Duhovno življenje, Humor, Identifikacije, Meditacija |
Knjiga pred nami je postala klasika takoj po izidu. Tako gledamo nanjo vsaj tisti, ki smo jo skozi leta prebrali po dvakrat ali večkrat. Lahko bi ji rekli tudi esejistična humoristična grozljivka v gledališču ega, saj duhovito obravnava vsa področja, kjer se ljudje istovetimo z vsem, kar nismo. “Grozljivost” pride do izraza, ko nam avtor iz stavka v stavek brezkompromisno osvetljuje, da sploh nič od vsega nismo in da so vse identitete namišljene, čeprav niso njihove posledice (trpljenje in nasilje) prav nič namišljene, ampak krvavo resnične. Svoboda nastopi šele, ko so identitete v praksi prepoznane kot zgolj relativne in prividne utrdbe ega.
Objavljeno: 30.01.2018 09:04:49
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:35:51
Katolik in protestant sta pogosti nalepki. Neki mož je šel k duhovniku in rekel: “Oče, rad bi, da bi brali mašo za mojega psa.” Duhovnik je bil ogorčen. “Kaj mislite s tem, brati mašo za vašega psa?” “To je bil moj ljubljenček,” je rekel mož. “Zelo rad sem imel tega psa in želim, da bi maševali zanj.” Duhovnik je rekel: “Pri nas ne mašujemo za pse. Poskusite pri drugi veroizpovedi na koncu ulice. Vprašajte, če bi oni imeli obred za vas.” Ko je mož odhajal, je rekel: “Škoda. Res sem imel rad tega psa. Nameraval sem dati milijon dolarjev za mašo.” In duhovnik reče: “Počakajte malo, niste povedali, da je bil pes katoličan.” (str. 42)
in nato