Roža med trni
Žanr | spomini |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Miren [i. e.] Nova Gorica, 2001 |
Založba | Oko |
Ključne besede | Spomini |
Žanr | spomini |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Miren [i. e.] Nova Gorica, 2001 |
Založba | Oko |
Ključne besede | Spomini |
Osemnajstletna Mirella se je leta 1951 odločila, da pobegne čez mejo v Italijo in gre v Ameriko. Res ji je uspelo priti čez mejo in po petih letih življenja po različnih begunskih taboriščih, je prišla tudi v Ameriko. V begunskem taborišču je spoznala tudi moža, se poročila in rodila dva otroka. In, ko so leta končno 1956 prišli v obljubljeno deželo Ameriko, življenje še zdaleč ni bilo tako, kot si je mlada družina predstavljala. Prilagajanje na nov način življenja, rodila sta se še dva otroka, hrepenenje po domačih, vse to odseva iz Mirellinih obujenih spominov. In trenutki, ko so se po več kot dvajsetih letih spet lahko objeli s starši, brati in sestrami, ko so spet videli svoj domači kraj, so bili eni najlepših v Mirellinem življenju. Obiski domačega kraja so postali stalnica, če jima le uspe, se vsako leto vračata domov.
Mirellina življenjska zgodba je le ena od mnogih zgodb naših izseljencev. Skozi njeno pripovedovanje pa odkrivamo tudi usode drugih, ki so v želji po boljšem življenju odšli na tuje.
Objavljeno: 26.01.2018 07:59:47
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:35:49
»Potovalke smo torej pustili blizu vlaka in se odpravili jest nedaleč stran. Čez dobrih dvajset minut, ko smo pojedli, mi je mož rekel, naj počakam pri potovalkah, medtem ko bosta onadva povprašala, koliko je še do prihoda vlaka. Z otrokoma sem se odpravila k potovalkam. Gledala sem naokrog in jih iskala, vendar so izginile. Jezika nisem znala, da bi komu povedala, kaj se mi je zgodilo. Zato sem začela jokati. Opazil me je policist, ki se mi je približal in me v angleščini vprašal, zakaj jočem. Ker ga nisem razumela, sem se začela spraševati, kaj nas je pripeljalo v ta tuj svet.« (str. 15)