Siringa
Žanr | pesem |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2017 |
Založba | Književno društvo Hiša poezije |
Ključne besede | Boginje, Bogovi, Grški miti |
Žanr | pesem |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2017 |
Založba | Književno društvo Hiša poezije |
Ključne besede | Boginje, Bogovi, Grški miti |
Z grško mitologijo se v delu Cvetke Bevc ne srečujemo prvič. Približali smo se ji lahko že v romanu Ina, ko smo se z naslovno literarno osebo v osmem poglavju sprehajali po razstavi, posvečeni bogu Erosu, in od Ininega ljubimca mimogrede izvedeli še kaj o Zeusu in Psihe. V pesniški zbirki Siringa avtorica upesnjuje šestindvajset grških bogov ali božanstev, v njihovo bistvo prodira plast za plastjo, pred nami se v prvoosebnih izpovedih iz verza v verz razgaljajo božje stiske, dokler se božanstva pred nami ne skrčijo na tisto, kar jih najbolj določa, kar presega čas in prostor, na samo bistvo, izraženo že v naslovih pesmi: čudenje, nasmeh, skrivnost, slovo, beg, želja, trud … Pod peresom Cvetke Bevc se grška božanstva spreminjajo v na novo odkrita bitja iz krvi in srca, preko njihovih stisk nas pesnica v vsaki pesmi z razumevajočo držo pripelje do številnih življenjskih spoznanj ali zrnc modrosti: nobeno bitje ne more skočiti iz srca (str. 8), nobena smrt nikoli ni zaman (str. 12), stvarjenje človeka ni težka naloga (str. 15), skrivnosti so blizu lažem (str. 24), tudi bogovi kdaj potrebujemo vodnika (str. 30), imam ljubezen tudi jaz / najtemnejša tema med bogovi (str. 31), izgubljena hči je še vedno hči (str. 34), ne ustvarjam jaz zakonov drame (str. 40), ne morem biti manj kot sem (str. 60) … Zdi se, kot da je avtorica poslednji človeški sodnik dejanj božanstev in kot da se prav skozi njeno spraševanje in željo razumeti razkriva to, kar je v človeku tisto neskončno, kar nas povezuje z absolutnim: spraševanje in razumevanje, opazovanje in sočutje. Z eno besedo: ljubezen. Ljubezen kot tisto peščeno zrno vesolja, tisti okrušek Olimpa in živahen jezik mrtvih, ki odmeva preko neskončnosti in skozi poezijo, glasbo siringe ali univerzalno lepoto umetnosti sočloveka povzdigne v soboga.
Kljub temu, da se poezija Cvetke Bevc tokrat napaja v grški mitologiji, nam bo že po nekaj verzih blizu in razumljiva – vsa v pesmih omenjena božanstva so bralcu na kratko predstavljena na koncu v opombah, knjiga je obogatena tudi s proznim Pripevom avtorice in spremno besedo Iva Svetine.
Objavljeno: 23.01.2018 13:27:53
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:35:46
Nobena smrt nikoli ni zaman.
Kaj šele življenje.
Tudi moje ni bilo.
Vsega si ni mogoče izmisliti.
Nekaj se je moralo zgoditi.
(Str. 12)