Kanadska pisateljica Margaret Atwood je distopični roman Deklina zgodba napisala leta 1985, a je spričo trenutnih geopolitičnih razmer (vse bolj) aktualen tudi danes. Skozi oči glavne junakinje dekle, imenovane Odfreda (trenutno pripada poveljniku Fredu, zato je od-Freda), spoznavamo novo družbeno ureditev v nastajajoči totalitaristični državi Gilead, katere ideologija temelji na strogi puritanski etiki. Odfreda se še spominja prejšnjega življenja, ko je imela službo, moža in hčerko, prijatelje, svobodo. Sedaj pa ima kot dekla le eno nalogo: rojevati zdrave potomce parom iz višjega sloja. Prebivalstvo se namreč sooča z neplodnostjo in oblast rešuje težavo tako, da so ženske v rodni dobi postale dekle, ki bodo na kolenih svojih gospodaric njim rojevale otroke. Pravic nimajo nobenih: ne smejo brati, se družiti, pogovarjati, se oblačiti po svojem okusu, hoditi v službo, tudi misliti in čutiti ne. O ničemer več ne odločajo same, za vse poskrbijo “oni”. Če hočejo preživeti, se morajo držati zakonov, sicer jih odpeljejo v kolonije na prisilno delo. Za prevzgojo deklet v dekle skrbijo tete v posebnih zavodih, za disciplino in ustrahovanje pa trupla, ki v opomin ostalim visijo z zidu. “Očesa” nadzorujejo vse. A vsak tak režim ima tudi upornike s skritimi potmi in varnimi hišami. Da si med branjem ne bi delali utvar, češ saj se to ne more zgoditi, avtorica že na začetku zapiše, da so bila vsa v zgodbo vključena represivna sredstva v človeški zgodovini vsaj enkrat uporabljena. Deklina zgodba tako prestopa okvir fiktivnosti in nas izziva z vprašanjem, ali smo prepričani v varnost in trdnost obstoječega sveta.
Objavljeno: 13.01.2018 14:49:46
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:35:43