| Žanr | pesem |
| Narodnost | madžarska literatura, slovenska literatura |
| Kraj in leto izida | V Ljubljani, 2006 |
| Založba | Cankarjeva založba |
| Zbirka |
Vilenica |
| Ključne besede | Jeziki, Odnosi med spoloma |
Pesniška zbirka je zelo senzibilno in intimno evociranje podob in ustvarjanje lastnih izkušenj. Osamljenost, melanholija, ponovitve vsakdanjih obredov, spodleteli fragmentarni odnosi med moškim in žensko, zmožnost in nezmožnost komunikacije med njima, sobivanje, dvojina, ki je, in se spreminja v ednino, pa spet v dvojino. Pesnica ima velik smisel za ritem in za melodičnost, za ponovitve in avtonomijo jezika, saj sama pravi: “Ne snov, ampak jezik je tista dogodivščina, tisto nepredvidljivo. Pogosto ne vem, kam me vodi.” Jezik pesmi je intenziven, ustvarjalen, pelje na pot notranjih potovanj in iskanja smisla. Gre za kratko obliko verzov, liki so izmikajoči, prevod Kajetana Koviča izvrsten.
Objavljeno: 04.01.2018 11:08:14
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:35:39
Izkopavam te praviš / odpiram te praviš / veselo te delam tvoj smeh je / izmed vseh najsvetlejši ne storim / ti nič žalega praviš zanosno / in me objemaš / noč za nočjo / a ko odideš / so tvoje obljube le dim (str. 9)
Na koži (zagrobni) / vonji cipres tako / v tvoj objem ki šest tisoč milj / odtod na zahod / blazino namesto mene ljubkuje / dolga poletna nedelja / ali čas ki boli / ker moja luč ne seže / do tvoje noči (str. 11)
in nato