Metafizika cevi
Žanr | novela |
Narodnost | belgijska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2002 |
Založba | Vale-Novak |
Zbirka |
Knjige na metre |
Ključne besede | Medosebni odnosi, Otroštvo, Sporazumevanje, Spoznanje |
Žanr | novela |
Narodnost | belgijska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2002 |
Založba | Vale-Novak |
Zbirka |
Knjige na metre |
Ključne besede | Medosebni odnosi, Otroštvo, Sporazumevanje, Spoznanje |
Metafizika cevi je kratka, tankočutna, izredno prefinjena in na trenutke ironična autobiografska pripoved o najzgodnješem otroštvu Amelie Nothomb, belgijske pisateljice, ki je svoja prva leta preživela na Japonskem. Amelie zase pravi, da se je zares rodila šele pri dveh letih. Do tedaj je bila preprosto bog. Živela je brezizrazno, kot vesoljno mirna, skorajda nepremična “tuba”. Bila je tako zelo mirna in tiha, da sta jo starša imenovala Rastlin’ca. Zdelo se je, da Rastlinca iz dneva v dan, iz meseca v mesec počne le eno; absorbira in izloča absorbirano. K “življenju” sta jo nepričakovano obudili babičen obisk in slast do prvič ponujene čokolade. Nepremična rastlinca se je tedaj od togote, da ne more izraziti želenega, prelevila v vreščeče, večno kolerično dete. Starša, vajena miru, sta se morala soočati z novim, navitim bitjem, ki hlastno spoznava lastne misli in sposobnost artikulacije besed. Amelie sodi med najbolj brane evropske pisateljice. V slovenščino je žal preveden le še njen roman S strahospoštovanjem, ki ji je leta 1999 prinesel veliko literarno nagrado Grand Prix du roman dell’Académie française.
Objavljeno: 22.12.2017 10:53:02
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:35:36
“Starša cevi sta bila zaskrbljena. Sklicali so zdravnike, da bi se posvetili primeru tega segmenta snovi, ki ni kazal znamenj življenja.
Zdravniki so ga obdelovali, ga trepljali po nekaterih sklepih, da bi videli, ali ima refleksne mehanizme in ugotovili, da jih nima. Očesi cevi nista niti trenili, ko so ju specialisti pregledovali s svetilko.
Ta otrok nikoli ne joka, nikoli se ne zgane. Noben glas ne pride iz njegovih ust.” sta povedala starša.
Zdravniki so postavili daiagnozo “patološka apatija”, ne da bi se zavedali protislovja, ki so ga vsebovale izjave:
“Vaš otrok je zelenjava. To je zelo skrb vzbujajoče.”
Staršema je odleglo, kajti te besede sta vzela kot dobro novico. V zelenjavi je kljub vsemu življenje.”