Neznani Ivan Zorec: 25. 7. 1880-30. 7. 1952
Žanr | povest |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Grosuplje, 2013 |
Založba | Mestna knjižnica |
Ključne besede | Povest |
Žanr | povest |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Grosuplje, 2013 |
Založba | Mestna knjižnica |
Ključne besede | Povest |
Ivan Zorec, dolenjski pisatelj, ki je najbolj znan po svojih Belih menihih (1934-1937), je v tej knjigi predstavljen z manj znanimi deli (oz. odlomki iz le-teh), ki pa so v marsičem bolj prepričljivi kot znamenita tetralogija. Po biografskem uvodu nam urednik Mihael Glavan naniza krajše prozne zapise: najprej mladostna dela (mdr. Nepozaben sveti večer), nato dela z ljubezensko in socialno tematiko (npr. Berta), zgodovinsko povest Valerija, hči cesarja Dijoklecijana in spominsko prozo (Gosposki hlapec: nadaljnji spomini Kotarjeva Naneta). Knjigo zaključi še natančna bibliografija Ivana Zorca.
Gre vsekakor za dragoceno delo, ki je izšlo v Domoznanski zbirki občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje in odstira literarno ustvarjenje enega največjih dolenjskih pisateljev. Odlično uredniško delo Mihaela Glavana nam približa Zorčev pisateljski talent, kot ga še nismo poznali.
Objavljeno: 21.12.2017 08:59:57
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:35:35
Razširil je oči in je videl, čisto razločno. Veliko in globoko jezero je ležalo v dolini, in lahni, komaj vidni žarki so se podili in lovili. Lici sta jim žareli, Tone bi skoraj zaukal. In sta se vozila v čolnu, ki ga je iztesal Jeračev Jože, nalahko sta se zibala in ribe sta lovila. Zaveslala sta iz Kuščarjeka do malogabrovske cerkve pa nazaj in tja do Repnikovega hriba, o …! Vse jasno je bilo, v veliki luči je migljalo jezero; v bogatem in čistem zlatu sta gorela petelin in križ na zvoniku. – Naenkrat je hušknila dolga in globoka senca in je pogrnila luč in zlato …