| Žanr | ljubezenski roman |
| Narodnost | slovenska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 1998 |
| Založba | Nova revija |
| Zbirka |
Samorog |
| Ključne besede | Hrepenenje, Ljubezen, Ljubezenska razmerja |
Tibor, znan pisatelj, sreča Grušenjko, ki jo takoj poimenuje Kati, na srečanju literatov. Ko pride, ona že odhaja in mahoma se odloči, da jo bo pospremil. Ko se srečata naslednjič, jo Tibor brez premisleka zaprosi za roko. Kati privoli v poroko. Ima pa en pogoj, ki se glasi: brez vprašanj. Tibor dolgo upa na zbližanje, a Kati se upira, ga zavrača, živi po svoje, hodi po poteh, za katere Tibor ne ve in niti ne vpraša. Vso zgodbo pripoveduje pisatelj za nazaj, po spominu, v katerem zajame vsa svoja hrepenenja, predstave, želje, od katerih se mnoge ne izpolnijo. Obenem prizna, da si je kakšno poglavje tudi izmislil. Kati, mnogo mlajša od svojega moža, hoče imeti svoje življenje, svobodo. Tiborjevi nameni, ki so spoznati, nato osvojiti in se čustveno zbližati s Kati, se predati radostim zakona, kot si jih predstavlja, tako dokončno propadejo.
Objavljeno: 08.09.2022 10:05:28
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:50:30
V tej noči, medtem ko je Kati spala v svoji postelji iz kovanega železa in sem jaz pisal svoje 37. poglavje, sem dokončno, po vsem času spoznal, da se nikoli ne bova ljubila. Da se nikoli ne bova ljubila kot v tem kratkem 37. poglavju. Morda drugače, gotovo drugače … Le kako, da nisem prej pomislil na to … A na vsak način ne kot ta moški in ta ženska pod njunim odrešujočim dežjem, sem si rekel in sklenil, da bom obdržal 37. poglavje kot spomin, relikvijo ljubezenskega akta, ki ga ni bilo.
(str. 102)
in nato