Nekropola

Nekropola je osrednje delo slovensko-tržaškega avtorja Borisa Pahorja.
Avtor v zgodbo vstopi kot turist v taborišče Natzweiler-Struthof, kjer obuja spomine na vojni čas, na dogodke in na ljudi s katerimi se je tam srečal. Sprašuje se o eksistencialnih vprašanjih, o tem kako preživeti nasilje in razčlovečenje.
Zgodba je prvoosebna, celostno zaključena. Ima močne detajle, ki bralca pritegnejo in postavijo v prostor, kjer vladajo nečloveške razmere. Pahor je s tem slovitim slogom in dinamiko krenil v svojo, posebno smer taboriščnega romana.
Roman je del triologije o življenju v taborišču, ki jo sestavljata še romana Vila ob jezeru (1955) in Onkraj pekla so ljudje (1958).
Prelomnega pomena za delo in avtorja je bil francoski prevod Pélerin parmi ombres (Romar med sencami, 1990), ki mu je utrl pot tudi v vse pomembnejše svetovne jezike.
Leta 2010 je bila Nekropola uprizorjena na gledališkem odru v Trstu.
Knjiga danes, po vseh prevodih in ponatisih velja za eno najboljših pričevanj o taboriščnem življenju v svetovnem merilu.