| Žanr | kratka zgodba |
| Narodnost | ruska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2012 |
| Založba | Študentska založba |
| Zbirka |
Knjižna zbirka Žepna Beletrina |
| Prevod |
Jelka Ciglenečki |
| Ključne besede | Ruski pisatelji |
Mihail Šiškin (1961) se je rodil v Moskvi, danes živi v Švici in šteje med najpomembnejše sodobne avtorje, ki pišejo v ruščini, a je protirusko nastrojen in usmerjen predvsem v premišljevanje o patologiji ruske družbe. Hkrati slavi kot najboljši ruski stilist in eden najbolj inovativnih in nenavadnih ruskih prozaistov. Učna ura kaligrafije prinaša njegova tri najbolj znana kratkoprozna dela, v katerih sledimo prepletanju zgodovinske in avtobiografske proze ter številnim citatom. Težišče vseh zgodb je usmerjeno v vprašanje, kaj je v krutem in nerazumljivem življenju tisto, kar ga dela znosnega in smiselnega – je to npr. žalostna življenjska zgodba, ki postane v kaligrafskem izpisu berljiva in celo lepa? Šiškin ugotavlja, da je glavno gibalo najverjetneje ljubezen, tudi takšna, ki jo ohranijo lističi porumenelega pisemskega papirja ali spomin ostarele matere na dan, ko je rešila otroka izpod koles drvečega vlaka s hitrim prijemom za pas na zimskem plaščku. Kot je izraz ljubezni tudi potreba po pogovoru.
Objavljeno: 29.11.2017 09:02:57
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:35:18
Šele potem, ko mame ni bilo več, sem začutil, kako nujno je, da se med bližnjimi ljudi odvije eden, tisti napomembnejši pogovor. Običajno se ta pogovor odlaga, ker ni preprosto med zajtrkom ali kje na podzemski železnici spregovoriti o najpomembnejšem. Vedno te kaj zmoti. Moral bi prositi mamo, da mi oprosti, pa mi v vseh teh letih ni uspelo. Ko se začel pisati Zavzetje Izmaila, se mi je zdelo, da je to roman o zgodovini, o državi, o usodi, o besedi, izkazalo pa se je, da je to prav ta pogovor. Morda je tak pogovor nemogoč v času življenja. Pomembno je, da se zgodi; kakšna razlika pa je, če se prej ali pozneje? Pomembno je, da me bo slišala in mi oprostila.
in nato