Izbrisano mesto
Žanr | pesem |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2010 |
Založba | Center za slovensko književnost |
Zbirka |
Aleph |
Žanr | pesem |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2010 |
Založba | Center za slovensko književnost |
Zbirka |
Aleph |
21. stoletje je najbrž ključno ravno za postavljanje etičnih vprašanj. Pesnik bralca vseskozi nagovarja v aluzijah. Motivi se ponavljajo iz pesniške zbirke v pesniško, vsaj nekateri, značilne so reference na pisatelje, pesnike, filozofe in druga imena v novih kontekstih. Seveda uporaba aluzij zahteva od bralca določeno stopnjo razgledanosti in dopolnjevanje informacij iz bralnega spomina. Vsako Osojnikovo besedilo tvori široko intertekstualno omrežje, ki temelji na individualni pesnikovi izkušnji. Ni dvoma, da je pesnik v pisanju elokventen, pesmi so narativne, v njih se navezuje na različne sfere življenja. Bogastvo misli in podob je povezano z vsakdanjostjo, človek je angažiran in močno diha iz vsake pesmi. Sicer pa gre za pesnika, ki je avtor 26 knjig poezije, 4 romanov in 2 zbirk esejev, vsestranski ustvarjalec, filozof, turistični vodnik in alpinist, predvsem pa Pesnik.
Objavljeno: 19.10.2017 08:38:13
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:35:03
Včasih je bilo dovolj pograbiti besedo / in že sem padal, besede so pritekle kot / drobnica, ki jo pastir vabi s soljo / ampak to je zdaj premalo / črke na tipkovnici izgubljajo barvo / noč ima obraz hiberniranega nilskega konja / debelost je moteč faktor / odloča domišljija psa, ampak nobena od živali ne misli niti / migniti, nastradam pa jaz / spravite mi ven ta velikanski vodni mehur / to akumulacijo studenčnice / ki je ujeta v ledeniški oklep / premikanje vodovodnega tanka na dveh nogah in z usti / ki sopihajo kot ribe z molčečimi gobci / naj opišem svoj položaj, ki je nekje vmes / ti si daleč in vse je kot v sanjah / senc in obmorske mrzlice / ali sva bila predolgo narazen ali kaj, da me vznemirja / videti je neresnično kot pogovor po telefonu / tehnologija je tu samo forma faznega stanja / ali me kaj skrbi, zakaj se zbujam ponoči v statično migotanje senc // ki jih riše ulična razsvetljava globoko spodaj / na stene moje nespečnosti / morda je treba govoriti o tem, kar je in manj o tem, česar ni (str. 13)