Karel Glastra van Loon je leta 2001 na povabilo organizacije Vluchteling (Begunec) iz Haaga odpotoval na Tajsko, da bi se tam poglobil v usodo burmanskih beguncev, ki so nastanjeni v taborih v okolici mesta Mae Sot. Njegova tamkajšnja opažanja so bila osnova za roman Nevidni in za knjigo fotografij Jana Bogaertsa z naslovom Nevidni v sliki, ki je izšla hkrati z romanom. Več informacij o delu organizacije Vluchteling in o seriji Pisatelji in begunci, lahko najdete na spletni strani www.vluchteling.org. V romanu Nevidni gre za prvoosebno izpoved protagonista. Ta v svoji zgodbi prepleta lastno odraščanje in odraslo življenje v drugi polovici 20. stoletja z usodo Burme, kasneje Mjanmarja, polnega notranjih prevratov in državljanskih spopadov. Seveda so nedolžni ljudje žrtve teh spopadov. Že med odraščanjem mu ni lahko, umre mu mlajši brat, kasneje pa postane odvetnik. Kot odvetnik tankočutno spremlja različne zgodbe ljudi, ki se odvijajo pred njegovimi očmi. Kljub vsemu se želi izogibati politiki. Po ljubezni, ki se ne konča srečno, se poroči. Ko junakova žena po dolgih letih zakonskega življenja zanosi, se s širšo družino odločijo, da bi bilo prav, da bi otrok živel varnejše in boljše življenje. Zato sklenejo po nevarni in težavni poti pobegniti na Tajsko, v begunski tabor, kamor pa pripovedovalec pride sam (brez žene in še nerojenega otroka) in slep, vendar z zgodbo, ki nam jo razkrije. Znamo v življenju odpustiti, pustiti stvari za seboj in kljub vsem tragedijam opaziti, koliko lepega nas obdaja?
Objavljeno: 15.10.2017 15:18:00
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:35:02