Moji časi, kraji in ljudje

Dr. Berta Jereb pravi, da ji je po prvi knjigi Moje bajže ostalo še veliko zgodb iz svojega življenja, ki bi jih rada povedala. In tako je nastalo nekakšno nadaljevanje z naslovom Moji časi, kraji in ljudje. V tej knjigi se v veliki meri posveča svojemu poklicnemu življenju na področju onkologije in s tem v zvezi obujanju spominov na velemesta in ljudi, s katerimi se je na svoji zanimivi življenjski poti srečevala. Zadnji dve desetletji je precej aktivna tudi v javnem in političnem življenju, zato v knjigi zasledimo tudi njeno lastno kritično presojo stanja v slovenskem zdravstvu in tudi v slovenski politiki nasploh. Tako v poklicnem kot tudi osebnem življenju avtorico zaznamujejo radovednost, predanost in iskrenost. Zato z zanimanjem sledimo njeni poklicni (in življenjski) poti, ko je kar za deset let odšla v Stockholm (1963-1973) in nato v New York (1973-1975 in 1977-1984), ter leta 1984 njeno vrnitev na Onkološki inštitut v Ljubljani, kjer je v glavnem na otroški onkologiji delala vse do svoje upokojitve leta 1990. In tudi še potem kot mentorica mladim raziskovalcem in vodja različnih projektov.
Njeno iskrivo in iskreno pisanje nas pritegne in z zanimanjem sledimo življenjskim zgodbam njenih najbližjih, sorodnikov, sodelavcev in znancev.