| Žanr | fantastični roman |
| Narodnost | angleška literatura |
| Kraj in leto izida | Tržič, 2006 |
| Založba | Učila International |
| Prevod |
Katarina Jerin |
| Ključne besede | Angleška književnost, Etika |
Gre za roman letošnjega (2017) Nobelovega nagrajenca za književnost. Zgodba se dogaja na šoli Hailsham, na posestvu s paviljoni, kjer pobližje spoznavamo usodo Kathy, Tommyja, Ruth in nekaterih drugih gojencev. Lahko bi šlo za prikupno šolo, otroci se med sabo dražijo, sklepajo prijateljstva ali zaljubljajo. Tarejo jih skrbi okoli učne snovi oziroma okoli tega, kako se bodo izkazali, denimo pri urah umetnosti z izdelki. A gre za internat zaprtega tipa, izhodi so prepovedani, dejstvo je, da gojenci nimajo staršev oz. obiskov in so, kot kmalu zaslutimo in izvemo, kloni. Spoznamo jih pri desetih letih starosti in spremljamo njihovo zgodbo, ki jo pripoveduje Kathy, do enaintridesetega leta. Zgodba temelji na pripovedovanju skrivnosti, tudi bralec jih spoznava postopoma. Gre za zelo berljivo, presunljivo knjigo, ki ustreza vsem opisom iz utemeljitve za podelitev Nobelove nagrade. Kot so povedali, povsem svojevrstno, nekaj med Kafko in Austenovo, brez ljubezenske zgodbe ni šlo. Močno priporočam.
Objavljeno: 05.10.2017 15:39:47
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:34:54
Zakaj je bila ta pesem tako posebna? No, resnici na ljubo, besedila nisem prav natančno poslušala. Čakala sem le na tisti del:”Srček, srček, ne zapusti me nikdar.” In predstavljala sem si žensko, ki so ji povedali, da ne bo mogla imeti otrok, ona pa si jih je vse življenje zares, zares želela. Potem pa se zgodi nekakšen čudež in dobi otroka in potem tega otroka tišči tesno k sebi, hodi naokrog in poje:”Srček ne zapusti me nikdar.” Zato, ker je tako srečna, pa tudi zato, ker se boji, da se bo nekaj zgodilo, da bo otroček zbolel ali da ji ga bodo vzeli. Že celo takrat sem se zavedala, da to ne more držati, da se ta interpretacija ne ujema z drugim besedilom. Vendar me to ni motilo. Pesem je govorila o tem, kar sem rekla, in poslušala sem jo kar naprej, sama, kadar sem le imela priložnost. (str. 78)
in nato