| Žanr | mladinski roman |
| Narodnost | nemška literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2010 |
| Založba | Grlica |
| Prevod |
Seta Oblak |
| Ključne besede | Kriminaliteta, Ljubezen, Medosebni odnosi, Mladostniki, Odraščanje |
Kristina Dunker, rojena leta 1973 v Dortmundu, je študirala umetnostno zgodovino in arheologijo v Bochumu in Pisi in delala kot svobodna novinarka. Pri 17 letih je izdala svojo prvo knjigo. Odtlej je napisala že veliko otroških in mladinskih romanov in za svoje delo večkrat prejela nagrade in štipendije. Zdaj se preživlja s pisateljevanjem. Zgodba pa gre takole. Zaljubljena najstnica Eva prekipeva od sreče, ker bo konec tedna preživela s svojim fantom Julianom na deželi v romantičnem mlinu. Na poti do tja gre vse narobe. Eva pa je že pred tem imela težave z obvladovanjem strahu in je obiskovala psihiatra. Stvari so se med koncem tedna samo še stopnjevale. To je za Evo tudi preizkušnja kako močna je, kako obvladuje svoj strah in koliko še potrebuje pomoč psihiatra. Pred njenimi očmi je skupina mladostnikov pretepla nekega fanta. Pred nekaj dnevi je nekje v bližini skrivnostno izginilo neko dekle. Je šlo za smrtno nesrečo ali umor? Evo izsiljujejo z zapiski v njenem dnevniku, ki ji je pomagal pri premagovanju strahu. Fant Julian se začne čudno izmikati. Vse to in še kaj je uničilo romantičen konec tedna z Julianom. Se je pa Eva odločila, da bo prišla stvari do dna in tudi je. Na koncu se je izkazalo, kdo je kriv za vse to dogajanje. To naj zaenkrat ostane skrivnost, da ne bomo uničili užitka ob branju knjige. Čeprav Eva sprva ni vedela, komu lahko verjame in komu ne, se je na koncu izkazalo, da je njen Julian fant, ki je res zaljubljen vanjo in ni bil med tistimi, ki bi ji hoteli kaj slabega. Eva pa je zaradi hude izkušnje v trenutku odrasla in se naučila obvladovati stresna obdobja v življenju. Ohranila je mirno kri in stvar pripeljala do konca. Pomoč psihiatra ne bo več dolgo potrebna. Kako pa kaj njena ljubezen Julian? Sta ostala skupaj? Kaj mislite? Kdo ve. Kriminalni roman, ki komaj čaka, da ga preberete. Upamo, da zaradi tega ne boste doživeli vrtoglavice.
Objavljeno: 04.10.2017 16:20:22
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:34:54
“Bila sem vesela, a delala sem se, kakor da že spim in tega ne opazim. Še dolgo je trajalo, da sem zares zaspala, medtem ko je Julianovo enakomerno dihanje kmalu izdalo, da pljuje že daleč po morju sanj. Kadar sem se poskusila sprostiti, sem imela takoj občutek, da se postelja vrti ali se ziblje kakor pri manjšem potresu. Temu se reče vrtoglavica pri ležanju in poskušala sem jo ignorirati, tako da sem zbrano prisluškovala vsakemu hreščanju in škripanju in meni neznanim šumom: vetru, živalskim glasovom, pokanju lesenih desk, šumenju potoka.” (str. 58-59)
“Ko bi on vedel, kako sem to obžalovala šele jaz! V tega fanta sem bila vendar še pred nekaj urami zaljubljena! V njegov sladki obraz z okroglimi očmi, v njegovo objestno drznost, ki ji je tako pogosto sledila plahost, v njegovo veselje do življenja in njegovo nežnost. Zame je bil tisti, s katerim sem hotela preizkusiti in doživeti ljubezen – in kaj je nastalo iz tega? Enkrat samkrat v trenutku, ko sva bila oba že načeta, sva doživela tisti prvič, ki je bil lep, a vendarle prvič, poln strahu, bolečine, nerodnosti. Zdaj pa je ta konec tedna kakor avtomobilček na toboganu drvel v prepad: pretepen fant, izsiljevanje, smrtna nesreča ali celo umor – vse to se je že zgodilo in najbrž bo šlo tako tudi naprej. In kaj bo na koncu? Ločitev? (str. 141)
in nato