| Žanr | pesem |
| Narodnost | čilska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2017 |
| Založba | Beletrina |
| Zbirka |
Knjižna zbirka Beletrina |
| Prevod |
Janina Kos |
Raul Zurita je prve pesmi objavljal že v sedemdestih letih prejšnjega stoletja, usmerjen v politično umetnost proti Pinochetovemu diktatorskemu režimu. Gre za osrednjo pesniško osebnost latinskoameriškega sveta in za glas številnih izginulih in pregnanih. Gostoval je na Dnevih vina in poezije na Ptuju v letu 2017. Ob festivalu so pesniku pri založbi Beletrina izdali dvojezični izbor poezije. Gre za pesmi o grozi, mrtvih, krvi in terorju, a tudi o ljubezni. “V svoji domišljiji pišem pisma, obupana od ljubezni,” je eden prebranih sklepnih Zuritovih stihov na festivalu. Ali:”Moja ljubezenska pisma so krhka, na njih so drobni madeži krvi in sline”. V enem intervjujev pove, da so njegove pesmi podobne križanju, kjer križ nikoli ni pokazan. “Samo skozi največje ranljivosti se lahko ponovno rodita upanje in novo življenje”, še pravi avtor.
Objavljeno: 07.09.2017 08:32:14
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:34:43
*moji prijatelji mislijo / da sem hudo bolna / ker sem si ožgala lice
*LVII: v ozki razmajani postelji /vso noč buden / kot upihnjena in znova prižgana sveča / se mi je zdelo da sem večkrat videl Budo / Ob sebi sem čutil sopenje ženske / a Buda so bile le blazine / in ženska spi svoj večni sen
*LXXXV: obrili so mi glavo / Oblekli so me v te cape iz sive volne (- mama še vedno kadi / Sem Ivana Orleanska // Hranijo me na mikrofilmih
*krava ne pozna nedelje: / mukajoča se prebudi v votlo prostranstvo / vsa tolsta se slini po teh namišljenih / pašnikih
in nato