| Žanr | mladinski roman |
| Narodnost | slovenska literatura |
| Kraj in leto izida | Dob, 2017 |
| Založba | Brin |
| Ilustracije |
Gaja Kokalj |
| Ključne besede | Družinski odnosi, Narava, Popotništvo, Stari starši |
Ljubi mladostniki, najstniki, kako vam zveni: “Polovico počitnic sem preživel/a s svojo babico na trekingu po Sloveniji«; po tistem koščku, ki v babici budi spomine na njeno mladost. Ste se namrdnili …, da ste druženje z babico v času počitnic že prerasli? In, ne gre zgolj za hodoljubje, ki je sicer izvrsten besedni približek trekingu, v Titovi Jugoslaviji smo ga spoznavali skozi TV oddaje Zuka Džumhura. Treking je Lučki in babici odkril pot do duše, do njune notranjosti, ki ždi skrita pred hrupom vreščeče druščine TV oglasov, cingljajočih mobijev in čaka, da sodobni zombiji začutijo potrebo po tišini in miru, odprejo oči in spet uzrejo resničnost. Vsa histerija, v iluziji kdo bo ujel več neulovljivega časa, na gozdni poti izzveni. Z vsakim korakom dlje v zavetje visokih dreves, sta si Lučka in babica bliže. In na koncu skupaj razkrijeta veliko družinsko skrivnost. Še ščepec za dobro vago; odlične ilustracije, ki zapolnijo tam, kjer besedam zmanjka moči.
Objavljeno: 30.08.2017 18:21:58
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:34:39
“Peš na Slap! Si se tega domislila, ker si gledala po televiziji poročilo iz Camina de Santiaga?” je čez čas vprašala babico, ki je prikorakala s podstrešja z nahrbtnikom, prašnim od dolgotrajne nerabe.
“Nisi me presenetila, vedela sem, da se ne boš razveselila,”je zatrdila in obračala žepe nahrbtnika ter stresala na tla ostanke, ki so tam ždeli pozabljeni od zadnjega potovanja, “a da boš delala zgago, tega nisem pričakovala.”
“Lahko bi mi povedala že prej,” je sitnarila Lučka.
“Bi to spremenilo tvoje mnenje? kolikor te poznam, bi težila že dan prej.”
“Izbrala bi lahko drug način, ne da si me postavila pred dejstvo. Taka si kot mama.”
“Poskušaj gledati na pot s svetlejše plati: šli bova peš in imeli teden dni časa, da se pogovoriva. (Str.36)
in nato