| Žanr | družbeni roman, problemski roman |
| Narodnost | literatura ZDA |
| Kraj in leto izida | Zagorje ob Savi, 2017 |
| Založba | Ocean |
| Prevod |
Boštjan Gorenc |
| Ključne besede | Fantje, Nasilje, Odraščanje, Šole |
Skoraj tri leta mineva, odkar smo dobili slovenski prevod mednarodne uspešnice in prejemnice mnogih mednarodnih nagrad za kakovostno literaturo, Čudo. August Pullman se je rodil s hudo deformacijo obraza in do desetega leta preživel številne operacije. Vsi, ki ga prvič vidijo, strmijo vanj. Nekateri se ob pogledu na njegov obraz celo zdrznejo in zgrozijo. Manjši otroci pred njim celo zbežijo. Večina od njih se boji njegovega dotika. Zgodbo Čudo nam pripovedujejo August sam, njegova sestra ter nekaj prijateljev. Sedaj je pred nami še druga plat zgodbe – Julianova zgodba. Julian je do novega sošolca Avgusta nesramen, pači se mu za hrbtom, v omarici mu pušča žaljiva sporočila, izmisli si “igro”, pri kateri si mora tisti, ki se dotakne Avgusta, umiti roke. Kako na medvrstniško nasilje odreagira šola? Kako se odzovejo Julianovi straši? In kdo pomaga Julianu, da se iz napak nekaj nauči?
Objavljeno: 21.08.2017 08:36:42
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:34:33
“Mami sem skušal pojasniti, kakšen je Auggie na pogled, ampak ni štekala, dokler po pošti niso prišle razredne slike. Do takrat ga sploh ni videla. Med praznikom razdajanja na zahvalni dan je bila na poslovnem potovanju, tako da ga takrat ni videla. Na dan egipčanskega muzeja je imel Auggie obraz prekrit z mumijasto gazo. Pošolskih koncertov pa še ni bilo. Tako je mami prvič videla Auggieja in končno začela dojemati mojo stisko z morami, šele ko je odprla tisto veliko ovojnico, v kateri je bila moja razredna slika.”
(str. 24)
in nato