| Žanr | zgodovinski roman |
| Narodnost | avstrijska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2017 |
| Založba | Družina |
| Prevod |
Andrej Turk |
| Ključne besede | Svetopisemska zgodovina, Svetopisemske dežele, Zgodovinski roman |
Pred mladim rimskim vojakom Kasijem Longinom se odpira uspešna vojaška kariera. Njegov oče je bil celo general v rimski vojski. Poleg tega je deležen tudi pozornosti lepotice Klavdije. Toda svet starodavnega Rima na začetku štetja po Kr., v času cesarja Tiberija je pokvarjen, tako da se lepi obeti mladega Kasija v hipu sesujejo. Po spletu dogodkov je poslan kot del spremstva novega upravitelja Poncija Pilata v Judejo. Tu se srečujemo z osebami, ki so znane iz Svetega pisma. Del te zgodbe postane tudi Kasij Longin, ki v s svojo sulico prebode srce na križu že umrlemu Jezusu ter s tem izpolni v Svetem pismu zapisane besede: »Ampak eden izmed vojakov mu je s sulico prebodel stran«.
Avtor tega romana je avstrijsko/madžarskega rodu. Njegova dela so večkrat služila tudi kot filmske predloge. Samo delo Sulica pa je avtor označil za najboljše od vseh.
Opisi takratnega vsakdana in oseb starega Rima, predvsem pa Judeje v času Jezusovega življenja so zelo realistični, tako da bralca hitro pritegnejo, predvsem pa v človeški podobi približajo like in osebe o katerih sicer beremo v Svetem pismu.
Stotnika Longina, glavno osebo v tem romanu, ki je Kristusu na križu prebodel stran, sicer krščanska tradicija pozna kot sv. Longina.
Objavljeno: 27.07.2017 15:04:46
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:34:26
»Praviš, da je imel ob sebi le ducat privržencev,« je posegel Kasij, ki ni mogel več molčati. »Ima jih na tisoče. Če ga ne bi prijeli na samem s pomočjo izdajalca, bi se gotovo vnel spopad, ki bi terjal več kot le eno uho, zaceljeno ali ne. Mož ima izredno moč. Svoje zalezovalce je vrgel po tleh in osmešil celo tebe, Var.«
Var je prikimal. »Res sem se počutil neumnega. Želel sem si, da me ne bi poslali poveljnik. Kaj mislite, kaj bodo storili z njim? Ga ubili«
Abenadar je odkimal. »Tega ne bodo storili, vsaj ne med prazniki, saj bi po svoji postavi postali nečisti.«
»Jaz bi na njihovem mestu tvegal« je brezčutno rekel Kasij.
»Jaz pa ne,« je mrko odvrnil Var. »Že zdaj se počutim umazanega. In če je res čarovnik, sem si nakopal težave. Mislim, da bom šel jutri darovat Jupitru. A najbrž govorim neumnosti, ker sem pijan. In tudi ta prekleti vrč je že prazen. Spat grem, lahko noč.« In je odkolovratil.
Kasij je srepo pogledal Abenadarja. »Vedel si, kako si želim srečati Jezusa, a si namesto mene vseeno poslal tega tepca.«
Abenadar je jezno odvrnil: »Poslal sem ga zato, ker se mi je zdel pravi za to nalogo. In če ne bi imel njega, bi poslal Avfidija, Kalva ali Mela. Ali pa bi šel sam. Tebe ne bi poslal v nobenem primeru. Niti besede več o tem! Ne pozabi, da sem še vedno tvoj nadrejeni.«
in nato