| Žanr | družbeni roman, povest, zgodovinski roman |
| Narodnost | slovenska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2017 |
| Založba | Družina |
| Zbirka |
Pretakanja |
| Ključne besede | Dekleta, Družina, Fašizem, Odraščanje, Otroštvo, Partizani, Svetovna vojna 1939-1945 |
Bližina daljave je drugi roman za odrasle pisateljice Nataše Konc Lorenzutti. Vanj je vtkala resnične dogodke ljudi, ki so ji tako zaupali, da so prenehali molčati in jih literarno obdelala. Anica je prvoosebna pripovedovalka. Pri hiši je bila kopica otrok, vendar kruha ni bilo dovolj za vse. Anica je morala že kot petletna deklica zapustiti dom in oditi k stricu in teti. Kljub temu, da je tam bel kruh pomakala v sladko kavo, je bilo njeno otroštvo grenko. V Aničino odraščanje zareže še vojna. Po vratih hiše v zakotni vasi izmenjaje se razbijajo fašisti, nacisti in partizani. Vsak od njih terja svoj davek. Dokler že tako revni družini ne ostane nič. Le pogorišče hiše. Kdor je preživel vojno, za vedno ostane v njej.
Objavljeno: 27.06.2017 21:21:23
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:34:14
“Ko je hiša popravljena, imamo pri nas doma vaško knjižnico. Že prej smo zbirali knjige, moj oče je bil eden najbolj izobraženih ljudi v vasi. Kdor je želel brati, je vedno prišel k nam in si izbral čtivo.
V naši soseski živi knjigovez samouk. Vinko mu je ime. Tudi oče je nosil vezat knjige k njemu. Po očetovi smrti smo za to skrbeli otroci. Prinesem mu zgodbe o živalih, ki jih je prismodil ogenj, Vinko pogleda naslovnico in glasno prebere: “O, to je pa napisal Franc Erjavec.” Hudomušno me ošine, nekaj mi hoče povedati.
“Veš, nekoč sploh nisem vedel, kaj vežem. Opravljal sem samo svoje delo. Tvoj tata pa je vedno prelistal vse knjige, kar sem jih imel na mizi. Najbolj ga je zanimalo, kdo je knjigo spisal. Od njega sem se navadil, da zdaj tudi jaz pogledam naslovnico. In ko je knjiga zvezana, jo preberem, če je še ne pridejo takoj iskat. Slabo berem, ampak mi gre čedalje bolje.”
(str. 110)
in nato