Zlata poroka ali Tržaški blues
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Trst, 2010 |
Založba | Mladika |
Ključne besede | Družina, Identiteta, Medosebni odnosi, Večkulturnost |
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Trst, 2010 |
Založba | Mladika |
Ključne besede | Družina, Identiteta, Medosebni odnosi, Večkulturnost |
Slovenska Tržačana Jolanda in Franc se pripravljata na praznovanje 50-letnice poroke. Skozi roman spoznavamo življenje članov njune razširjene družine, ki jih poleg običajne dinamike medosebnih odnosov zaznamujejo predvsem narodnostne in z njo kulturne razlike. Vsa nasprotja izbruhnejo na površje ravno na slavnostni večerji, ki se tako iz prijetnega družinskega dogodka spremeni v razkritje leta zamolčanih kontrastov. Izsek iz življenja Slovencev na Tržaškem, ki svojo narodno identiteto in stike z večinskim narodom doživljajo na različne načine.
Objavljeno: 15.06.2017 07:49:57
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:34:09
»Dekle je prijetno, rad se druži z njo, drugačna je od deklet, ki so prihajala na koncerte in se obešala nanj. Ni ji povedal, da igra kitaro v glasbeni skupini, saj ni zahajala med Slovence. Zato je raje zamolčal. Kot je zamolčal svojo pripadnost slovenski manjšini, vedno ga je spravljala v slabo voljo ta tožeča ponižnost, pripadnost žrtvovanemu ljudstvu. Njegov odnos do slovenstva je bil zaznamovan z razdvojenostjo, v domačem okolju se je počutil Slovenca, govoril slovensko s primesjo tržaškega narečja, med Italijani pa je hotel biti Italijan, kar tudi je, hotel je biti polnopraven italijanski državljan.« (str. 67)