Bojevnica

Roman Bojevnica, s podnaslovom Spomini na deklištvo med duhovi, je eno najbolj branih del še živečih, sodobnih ameriških pisateljic. S tematiko je razburkala zlasti študentsko sceno, kritiki so Bojevnico sprejeli z navdušenjem. Malo manj so bili do romana prizanesljivi v Ameriki živeči Kitajci, ki so avtorici očitali, da je delo feministično, da obravnava samo žensko plat življenja in da žensko kot tako poveličuje in ji pripisuje na eni strani vsemogočen vpliv v družinskem izročilu in da jo na drugi predstavlja kot žrtev družbe, kitajske seveda, kjer prevladujejo moška pravila. Bojevnica je razdeljena na pet poglavij, v vsakem od njih pa spremljamo zgodbo ene od žensk, ki živijo ali na Kitajskem ali na Zlati gori (tako so poimenovane ZDA). Le zadnje poglavje bi lahko bilo opredeljeno kot povsem avtobiografsko, v vseh drugih nas Kingstonova vodi skozi doživljanje realnega in duhovnega sveta kitajskih družin in posameznih žensk. V romanu je veliko tradicije, pomešane z vplivi ameriške družbe, veliko je ceremonij, ki jih zahodni človek težko pripusti v svojo notranjost, kar ga drži med dvema svetovoma, med resničnim in izmišljenim. Vsekakor pa nam je ob koncu jasno, kdo in kaj je kitajska ženska v ameriški kulturi, ne glede na to, ali se je še rodila na Kitajskem ali pa že v ZDA. Ohranjanje tradicije v deželi, ki ostaja na nek način še vedno tuja, vse bolj izginja, vnuki ne govorijo več kitajsko, kitajske vraže so jim čedalje bolj smešne. Privzgojena in na Kitajskem za ženske nujna sramežljivost, zadržanost, se umika svobodni volji, izražanju želja, doseganju notranje svobode, ki se širi navzven.