| Žanr | detektivski roman, družbenokritični roman, kriminalni roman |
| Narodnost | švedska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2008 |
| Založba | Prešernova družba |
| Prevod |
Danni Stražar |
| Ključne besede | Detektivi, Kriminalci, Novinarstvo, Podjetništvo, Prijateljstvo, Računalništvo, Spolno nasilje, Umori |
Novinar Mikael Blomkvist, urednik revije Milenium, razkriva raznovrstne poslovne mahinacije. Obtožijo ga klevetanja nekega finančnika ter obsodijo na zaporno kazen. Še v času pred prestajanjem kazni ga poišče eden nekdanjih vodilnih podjetnikov v državi. Blomkvist naj bi raziskal izginotje njegove nečakinje izpred štirih desetletij, zato se novinar po prestani kazni kar preseli na kraj zločina. Pomaga mu Lisbeth Salander, mlada, ekstravagantna in odtujena pankerska hekerka s fotografskim spominom in temno zgodbo iz preteklosti. V maniri raziskovalnega novinarja in s pomočjo hekerke počasi odkriva sledove izpred desetletij, ki so doslej vsem ostali prikriti. Uspešno razreši skrivnostni vozelj iz preteklosti in doseže zadoščenje tudi zase in svoj Milenium. Odlična raziskovalno-novinarska kriminalka, po tej literarni predlogi je posnet tudi film.
Objavljeno: 04.05.2017 19:43:12
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:33:49
“Seveda ima požarni zid, toda bistveno je, da vohljač programov deluje tudi kot nekakšen požarni zid. Tako potrebuješ za vdor v računalnik le malo časa. Recimo, da Wennerström prejme elektronsko pismo; najprej gre do Kugovega vohljača programov in ga preberemo, še preden je šel mimo njegovega požarnega zidu. Najbolj bistroumno pri tej stvari je, da se pismo ponovno napiše, doda pa se mu nekaj bajtov izvorne kode. Postopek se ponovi vsakič, kadar si s spleta prenese podatke na svoj računalnik, slike pa so v tem primeru še boljše. Zelo veliko deska po medmrežju. Vsakič, ko si prenese pornografsko sliko ali odpre novo spletno stran, mu dodamo nekaj vrstic izvornih kod. Čez čas, torej čez nekaj ur ali dni – odvisno od pogostosti uporabe računalnika – si Wennerström na tak način na svoj računalnik prenese celotni program, velik približno tri megabajte, kjer se vsak bajt združi z naslednjim.” (str. 520-521)
in nato