| Žanr | mladinski roman |
| Narodnost | portugalska literatura |
| Kraj in leto izida | Medvode, 2017 |
| Založba | Malinc |
| Prevod |
Blažka Müller Pograjc |
| Ključne besede | Dekleta, Družbena omrežja, Medgeneracijski odnosi, Mladostniki, Odraščanje, Samopodoba, Spolna zloraba, V mladinskem leposlovju |
Ana Saldanha je ena vidnejših in produktivnejših portugalskih avtoric. Napisala je več kot trideset del za mladino, za katere je prejela nekaj pomembnih nagrad. Prejela je tudi nagrado Bissaya Barretto za mladinsko književnost, s katero strokovnjaki za mladinsko književnost nagrajujejo najkakovostnejša portugalska dela. Za starejše od šestnajst je njen prvi v slovenščino preveden mladinski roman. Gre za tako imenovani crossover roman, primeren tako za mladostnike kot odrasle. Dulce, petnajstletno dekle, se na Facebooku spozna s še enkrat starejšim znanstvenikom Eddijem. Nadaljujeta s telefonskimi pogovori in sporočili. Kasneje se spoznata tudi v živo, v podeželskem mestecu Vila Nova de Senfins. Tam Dulce z Eddijem doživi svojo prvo spolno izkušnjo. Prostovoljno ali ne? Kako pa od tu dalje? Kako se bo njun odnos nadaljeval? Se sploh bo nadaljeval? Si oba predstavljata skupno prihodnost? Kakšna bo ta prihodnost? Ker pobegneta v Španijo, se v dogajanje poleg znancev vpletejo tudi policija, sodišče in mediji. Osrednja zgodba je dopolnjena tudi z zgodbami Dulcinih prijateljev (Titó, Diana, Raul) ter njihovih mam in očetov. Titó zaradi mamine vožnje pod vplivom alkohola ostane na vozičku, Diano zanimajo samo zunanjost in nakupovanje, Raul pa zaradi maminega zanemarjanja živi z občutkom izpraznjenosti. Gre za opisovanje različnih družin, težav v družinskih odnosih ter komunikaciji, še posebej med odraslimi in otroki. Mogoče bi odraščanje potekalo lažje in z veliko manj težavami, če bi odrasli odraščajočim otrokom ali mladostnikom znali in zmogli prisluhniti. Delo je več kot odlično prevedla Blažka Müller Pograjc, ki prevaja umetniška besedila iz španščine in portugalščine. Knjiga je oblikovana v skladu s priporočili za oblikovanje gradiv za bralce z disleksijo. Roman je sicer napisan preprosto. Je preprosta tudi njegova vsebina? Bo res težav manj, če se delamo, da jih ni?
Objavljeno: 23.04.2017 14:30:15
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:33:42
“Ženske ne znajo tolmačit znamenj, ki jih pošiljajo moški. Ne razumejo ali pa nočejo razumeti splošnega pravila: če moškega zares zanimaš, ni ničesar, ampak res ničesar, kar bi mu branilo, da ne bi tega pokazal. Ne zanima ga, če bo uničil lepo prijateljstvo, ne zanima ga, kaj bo z ozonsko luknjo, požvižga se na probleme, ki mu pestijo dušo, na svojega psa in na soseda, ki živi nad njim. Čisto vseeno mu je, ali je punca, za katero mu gre, predsednica Združenih držav ali pa Marsovka. Ko zasleduje svoj plen, nikoli dvakrat ne pomišlja. Kadar vam moški ponudi enega od tistih izgovorov, ki mu branijo narediti ključni korak, vedite, da mu ni do vas. Recite si brez sprenevedanja: Ni mu kaj dosti mar zame. Bolje zveni v angleščini: He’s just not that into me.” (str. 110-111)
in nato