| Žanr | družbeni roman, družbenokritični roman |
| Narodnost | slovenska literatura |
| Kraj in leto izida | Murska Sobota, 2015 |
| Založba | Franc Franc |
| Zbirka |
Križpotja |
| Ključne besede | Medosebni odnosi, Nasilje, Učitelji, Vasi, Žalovanje |
S kresnikom že ovenčani pisatelj Štefan Kardoš se je tudi s svojim tretjim romanom Veter in odmev leta 2016 uvrstil med velikih pet finalistov za nagrado kresnik. Milje vasice Gorenje selo, v katero je Kardoš postavil dogajanje, spominja na cankarjanskega. Tja pride glavni junak Adam Teodor Vogrinski opravljat poklic učitelja glasbe. Nekoč je bil mednarodno priznan glasbenik v zasedbi Veter in odmev, a ga je ženin samomor pred osmimi leti pahnil na dno. Da bi pobegnil pred zapletenim odnosom z očetom, sprejme službo učitelja na šoli, kjer samovoljno vladata ravnatelj in hkrati župan Karel Selan ter nedotakljivi učenec, Selanov vnuk Edo, ki spravlja ob živce ves učiteljski zbor s svojimi iluzionističnimi vragolijami. Neprilagojenega Adama, ki v Edu sicer odkrije velik glasbeni talent, okolje postopoma izloči. Šoli se napove inšpekcija iz Bruslja in Selan, da bi prikril ponarejanje šolskih evidenc, organizira spektakularen dogodek. V Gorenjem selu se tako pojavita dve osebi iz Adamove preteklosti, s katerima nima razrešenih odnosov – njegovo bivše dekle in član njegove nekdanje glasbene skupine Peter Verhoeven. Dogajanje glavne junake posrka v nenadzorovan vrtinec, ki ima samo en možen izid. Glavno pripoved prekinjajo črne strani, na katerih Adam v monologu predeluje svoje spomine z distance človeka, ki je že skoraj v onostranstvu. Knjigi je priložena zgoščenka z uglasbenimi interpretacijami besedil.
Objavljeno: 20.04.2017 15:37:50
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:33:41
Karel Adamu brez ovinkarjenja pove, da na šoli malo prirejajo evidence. Večina Selanov in ljudi iz okoliških zaselkov se je v času zadnje gospodarske krize izselila v tujino, otroke so odpeljali s seboj in jih vpisali v tamkajšnje šole, na šoli pa jih še vedno vodijo kot svoje učence.
To ni nič takega, pravi ravnatelj Selan, moji srednješolski kolegi istega dijaka vpišejo na treh različnih šolah, država tako plača glavarino zanj trikrat. Mi tukaj smo skromnejši, se zdaj Selan posipa s pepelom, naša edina skrb je, da je vpisanih in vestno evidentiranih vsaj petdeset učencev. Če bi jih bilo manj, zaskrbljeno guba čelo, bi vse šlo k hudiču, država bi šolo morda celo zaprla.
Adam je tiho.
Berete Gogolja, poznate Mrtve duše? vpraša Selan.
Adam mu odgovori, da največ bere Rilkeja, vendar pa ve tudi, kaj so mrtve duše. Rad bi mu povedal tudi, da je sem prišel iskat svoj mir in da mu je čisto vseeno, ali na tak način prinašajo okrog državo, vendar je raje tiho, tega se ne da povedati tako, da bi bilo prav.
Kaj pa inšpekcija? se nato vseeno spomni nečesa; zdi se mu pametno izraziti kak droben pomislek.
(Str. 21)
in nato