Najbolj normalen človek na svetu
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | srbska literatura |
Kraj in leto izida | Maribor, 2016 |
Založba | Litera |
Prevod |
Urban Vovk |
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | srbska literatura |
Kraj in leto izida | Maribor, 2016 |
Založba | Litera |
Prevod |
Urban Vovk |
Najbolj normalen človek na svetu ni zahtevno čtivo. Srbski avtor Igor Tokin se je odloči uporabiti preprost jezik, ki ga podaja v kratkih povedih. Izviren je predvsem način, kako se s pomočjo opisov starih fotografij vrača v preteklost glavnega (neimenovanega) protagonista, morda celo bolj, kot je zanimiva njegova aktualna zgodba, ki je tako lastna zgodbi sodobnega izgubljenca, nekakšnega današnjega Odiseja, ki išče pot v normalnejše življenje. A navkljub jezikovni skoposti nikakor ne gre za šund literaturo. Verjetno se je avtor za takšen slog pisanja odločil prav zaradi njegove udarnosti, a to niti ni toliko pomembno. Pomembno je , da stvar funkcionira. Tokinu je namreč uspelo, da o kompleksnih zadevah piše na enostaven način, in to je nekaj, kar se v literarnem svetu ne dogaja (pre)pogosto.
Objavljeno: 10.04.2017 15:52:17
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:33:38
“Mama, obdana z rožami. Dolga, vreči podobna obleka, belo-siva, z rožami. Na nogah espadrile, na glavi sončna očala. Čepi. Lepotica. Rože, s katerimi je obdana, imajo rdeče, rumene in modre cvetove. V zgornjem levem kotu fotografije se vidi rob strehe hiše, ki ji pripada vrt, na katerem je slikana.
»Si me že rodila?«
»Sem.«
»Kje sem pa jaz?«
»Doma, z očetom. Majhen si še.«
»Kje si pa ti?«
»Jaz sedim in razmišljam, kako malo je manjkalo, da vaju včeraj nisem zapustila.«
»Zapustila mene?«
»Tudi tebe in vse drugo.«
»Zakaj bi naju zapustila?«
»V gostilni ob cesti sem se zagledala v nekega vojaka in vse se je postavilo na glavo.«
»Je to njegova hiša?«
»Ne. Šel je ven iz gostilne, ne vem, kam.«
»Zakaj bi naju potem zapustila?«
»Ker sem se mu hotela pridružiti. Z njim bi odšla na konec sveta.«
»Si ostala zaradi mene?«
»Ne, ostala sem, ker me ni povabil zraven.«” (str.76-77)