| Žanr | znanstvenofantastični roman |
| Narodnost | angleška literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2016 |
| Založba | Družina |
| Prevod |
Doroteja Emeršič Jakob Emeršič |
| Ilustracije |
Damijan Stepančič |
| Ključne besede | Dobro in zlo, Mitologija, Nezemljani, Vesoljski poleti |
Prvi del v ciklu Vesoljske trilogije je nastal kot dogovor med C. S. Lewisom in J. R. R. Tolkienom; prvi naj bi napisal zgodbo o potovanju po vesolju, drugi o potovanju v času. Medtem ko je Tolkienova zgodba ostala v osnutku, je Lewisu uspelo napisati Vesoljsko trilogijo. V njej spremljamo popotovanje profesorja lingvistike, dr. Elwina Ransoma, ki se začne, ko ga lepega dne ugrabita dva nepridiprava. In ga odpeljeta v vesolje. Natančneje, na Malakandro, po naše Mars. Tu se Ransom sreča s tujo civilizacijo, ki pa, presenetljivo, prav nič ne ustreza našim po H. G. Wellsu oblikovanim predstavam o žuželčjih strahotah, temveč kaže idealizirano družbo soobstoja različnih bitij brez vsakršnega zla … Roman se zelo razlikuje od sodobnih znanstvenofantastičnih del, saj v njem ne boste našli nobene akcije in napetosti, zato pa toliko več opisov zunajzemeljske narave in ljudstev ter mitološko obarvanih razmišljanj o dobrem in zlu.
Objavljeno: 06.04.2017 14:32:53
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:33:37
“Padali so z neba na svet. Ransomu se je izmed vseh dogodivščin ta najbolj globoko vtisnila v spomin. Premišljeval je, kako je sploh lahko mislil na planete, celo na Zemljo, kot na otoke življenja in kot na resničnost, plavajočo v mrtvi praznini. Zdaj je z gotovostjo, ki ga pozneje ni nikoli več zapustila, videl planete, v mislih jih je imenoval “Zemlje”, zgolj kot luknje ali vrzeli v živem nebu, izključene in zavržene odpadke težke snovi in temačnega ozračja, ki niso bili ustvarjeni z dodajanjem, temveč z odvzemanjem svetlobe iz svoje okolice. In še to, mislil je, da se onstran resničnega sistema svetloba konča. Je to resnična praznina, resnična smrt?” (str.44).
in nato