Mučenice

Petnajst ženskih protagonistk, Eva, Penelopa, Marija, Benvenuta, Johanna, Maria, Kodravka, Irena, Dijana, Sara, Mila, Flora, Lidija, Silvijana, Bauba in petnajst zgodb sestavlja knjigo Mučenice v celoto, v kateri potujemo v času in prostoru skozi moč in nemoč njihovih odzivov na svet in odnose med ljudmi. Ljubezni, podreditve, maščevanja, uspehi, prizadetosti in večno krpanje samozavesti, iskanje poguma, o vsem tem nam pripovedujejo mučenice. So večne borke zase in za dobro sveta. Iskalke enakopravnosti, ki pa v mnogih trenutkih same sebi s svojimi dejanji povzročajo trpljenje. Same določajo vlogo v zgodovini in sedanjosti. Interakcije z drugimi osebami, ki jih na drugi strani ženejo v težke odločitve, pa nam dajejo misliti. So naša življenja usoda, ali pač naša izbira? Mučenice se začnejo z zgodbo Eve, ki, tako si lahko predstavljamo, seže v biblijske čase in konča z zgodbo Baube, daleč v prihodnosti, ko se razblinijo še tista čustva, ki nas delajo ljudi.
Kratke zgodbe hrvaškega pisatelja, ki je po poklicu informatik, so njegov prvenec. Na dlani je, da je knjiga zgodb klic k večji enakopravnosti med spoloma in predvsem klic k spoštovanju ženske, klic, ki družbo brezkompromisno postavi pred dejstvo, da smo vsi ljudje, ne glede na spol, enakovredni.
To, kako se moški pisatelj vživi v pisanje, ki prihaja iz ženske duše, je nekaj famoznega. Mnogi menijo, da bi knjigo morali brati predvsem moški bralci. Mučenice se ponašajo s fantastičnim jezikom, opisi so kakor zgodbe na filmskem platnu in občutek imamo, kot da se je vse prav zares zgodilo in to točno tako, kot Želimir Periš piše.
Denar od prodaje knjige je Periš namenil zadrskem zatočišču za žrtve družinskega nasilja in zadrugi, kjer so zbrane starejše delavke, ki so ostale brez zaposlitve.