Poezija za avtomehanike

Novomeščan Blaž Iršič v zbirki uporablja pogovorni jezik, pesmi so strukturirane kot fragmentarni razmisleki, prepleteni z duhovito ironijo in provokativnostjo, kar pesmi izreka kot sveže in v nasprotju z lastnostmi sedanje družbe, neapatično, s pridihom novodobne revolucionarnosti. V stilu ameriških novodobnežev na zavihku napiše: “Knjiga, ki jo držite v rokah, ne bo nikoli vaša najljubša. Takšnega sranja še nikoli ni bilo mogoče kupiti v knjigarni.“ Pesniško zbirko sestavljajo daljše pesmi v prostem verzu z raznolikimi vsebinami.
Kratke pesmi se ponekod spogledujejo z izreki, s pregovori in s trenutnimi domisleki, navedki in sklici na osebe iz književnega ali zgodovinskega področja. Na trenutke osebno izpoveden, vendar zvest lastni individualnosti. Kritiki mu sicer očitujejo začetniškost, vendar po mojem krivično, saj pesnik z odlično izpovednostjo morebiti napoveduje drugačne poglede, svobodnejše, iskrenejše, ali če nič drgugega vsaj drugačne zorne kote na svet s strani mladih, mlajših pesniških sodobnikov.