| Žanr | družbeni roman |
| Narodnost | čilska literatura |
| Kraj in leto izida | Tržič, 2005 |
| Založba | Učila International |
| Prevod |
Nina Kovič |
| Ključne besede | Družbene razmere, Latinskoameriška književnost, Ljubezen, Odnosi |
Eva Luna je protagonistka istoimenskega romana – sirota – ki odrašča v neidentificirani državi Latinske Amerike. Poleg Eve pelje rdečo nit zgodbe tudi Rolf Carle, ki je odraščal v Avstriji, v težkih socialnih razmerah, in v družini, ki je morala pokorno slediti nasilnemu očetu, vaškemu učitelju. Izrazito večplastna zgodba poteka v dveh različnih deželah, zajema čas druge svetovne vojne v Avstriji; diktaturo, državni udar in gverilsko gibanje v eni od držav Latinske Amerike. Eva se v svojem burnem življenju giblje med različnimi družbenimi sloji – od revežev do ljudi na najvišjih položajih, ki pa ji več ali manj tudi pomagajo. V zgodbo je vključena paleta posebnežev, od profesorja kot strokovnjaka za balzamiranje, transvestita, lastnice bordela do vodje gverilcev, življenje pa premetava Evo v kalejdoskopu zgodovinskih, družbenih in osebnih dogodkov. Roman beremo hitro, všeč bo tistim bralcem, ki imajo radi zmes realnega in domišljijskega sveta.
Objavljeno: 14.03.2017 17:53:12
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:33:27
“Umrla je brez strahu, da me ne bi preplašila. Morda ji je piščančja kost raztrgala kaj pomembnega in je izkrvavela v notranjosti, ne vem. Ko je spoznala, da ji življenje ugaša, se je z mano zaprla v najino sobo ob dvorišču, da bi bili do konca skupaj. Počasi, da ne bi pospešila smrti, se je, da bi se znebila vonja po mošusu, ki jo je motil, umila z vodo in milom, si spletla dolgo kito, nadela belo obleko, ki jo je sešila med siesto, in legla na isto slamnjačo, kjer sta me spočela z zastrupljenim Indijancem. Čeprav nisem razumela pomena tega obreda, sem jo pozorno opazovala in še vedno se spominjam vsakega giba. – Smrti ni , dete moje. Ljudje umrejo, ko pozabimo nanje, mi je pojasnila pred odhodom. – Če se me boš spominjala, bom vedno s teboj.” (str. 40)
in nato