| Žanr | družbeni roman |
| Narodnost | francoska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2017 |
| Založba | Družina |
| Prevod |
Lucija Rifel |
| Ključne besede | Ljubezen, Otroci, Smrt, Žalovanje |
29. februar je poseben dan. Na koledarju se pojavi le vsaka štiri leta. Za avtorico Anne Julliand je poseben, ker je to rojstni dan njene hčerke Thaïs. Thaïs se je rodila na ta poseben dan pred osmimi leti. Ni pa nikoli upihnila svečke na svoji rojstnodnevni torti na ta poseben dan, ker je prej umrla. Neozdravljiva dedna degenerativna bolezen živčevja je Thaïs postopno odvzela vse sposobnosti: hojo, govor, vid, sluh … Kljub temu da je zgodba Posebnega dne prav tako žalostna, kot sta bila Dva koraka po mokri mivki, je to zgodba o upanju, ljubezni in sreči.
Objavljeno: 14.03.2017 13:53:09
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:33:26
Žalujoča mati mi je rekla: “Kako vam zavidam. Za vas je preizkušnja lažja, ker verujete v boga.” Popolnoma sem razumela pomen njenih besed. Pa vendar … Če bi ona vedela, kako sem trpela! Nima mi kaj zavidati! Ob uri Thaϊsinega slovesa sem občutila nepojmljivo bolečino matere, ki izgublja meso lastnega mesa, verna ali ne. V trenutku, ko je hladna zemlja prekrila preljubo Thaϊsino telo, sem občutila globoko temo kot vsaka mati, ki ne more več videti svojega otroka. Vera ne preprečuje trpljenja. Vera ni univerzalno zdravilo, čudežni napoj za vsakršno telesno in srčno nesrečo. Človeške bolečine ne preprečuje; toda vseeno varuje pred eno čerjo: obupom.
(str. 79)
in nato