Camino : mistika nevidnega sveta
Žanr | potopis, spomini |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Slovenj Gradec, 2015 |
Založba | samozal. |
Ključne besede | Hoja, Romanje, Samospoznavanje |
Žanr | potopis, spomini |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Slovenj Gradec, 2015 |
Založba | samozal. |
Ključne besede | Hoja, Romanje, Samospoznavanje |
Bojana je za osem tednov stopila na tisoč kilometrov dolgo pot. Po poti je stopala sama in na njej doživela mistične izkušnje nevidnega sveta. Na startu, v Saint Jean Pied de Portu, je z muko prisopihala v klanec do sprejemne pisarne. Tam so ji celo dobronamerno svetovali, naj Pirineje zaobide z avtobusom. Tega ni storila. V Pirinejih je že bila prepričana, da je tja prišla umreti. Preživela je krst in po enainštiridesetih dneh hoje v hudi vročini poletja 2014 dosegla Santiago. Peš je šla tudi do Atlantika in tam zaključila svoje romanje, ki ji je spremenilo življenje. Ko je prišla na cilj, je bila šele na startu svoje duhovne preobrazbe.
Objavljeno: 07.02.2017 14:33:46
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:33:09
“Kakorkoli, dejstvo je, da se tukaj dogaja toliko čudežev, da težko verjamem, da bi bilo to zgolj naključje. Ne bom trdila, da se dogaja vsem. Daleč od tega. Sploh pa ne tistim, ki na pot ne stopijo z ljubeznijo in čistim srcem. Verjetno tudi ne tistim, ki se švercajo z avtobusi in ne tistim, ki si ne upajo hoditi sami, ker se bojijo soočenj s samim seboj. V sedmih tednih sem marsikaj sprobala. Hodila sem v družbi in hodila sem sama in trdno sem prepričana, da je pot potrebno prehoditi v samoti, ker le na takšen način se človeku odkrije vse tisto, kar mu je v družbi prikrito. Četudi hodita dve osebi v tišini, se kljub temu čuti prisotnost druge osebe.”
(str. 174)