| Žanr | družbeni roman, ljubezenski roman |
| Narodnost | čilska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2016 |
| Založba | Mladinska knjiga |
| Zbirka |
Kapučino |
| Prevod |
Veronika Rot |
| Ključne besede | Domovi za starostnike, Japonska kultura, Ljubezen, Spomini, Svetovna vojna 1939-1945, Taborišča |
Ljubezenski roman čilsko-ameriške pisateljice pripoveduje zgodbo o ljubeznih in preizkušnjah dveh družin, bogate družine Belasco iz Sea Cliffa, njihove nečakinje in posvojenke Alme Mendel ter japonske družine Fukudo, ki pri njih opravlja vrtnarska dela. Mlada Alma pri osmih letih spozna ljubezen svojega življenja, Ičimeija Fukudo, sina vrtnarja iz Sea Cliffa. Zgodovinske razmere ju ločijo, družino Fukodo med drugo svetovno vojno pošljejo v ameriško taborišče. Tam najde ljubezen Ičimeijeva sestra, sam pa se z Almo ponovno sreča šele mnogo let pozneje, a ju okoliščine, tudi take, ki jih ustvarjata sama, nenehno ločujejo. Zgodbo o strastni ljubezni, ki ne ugasne več kot sedemdeset let, izvemo iz pripovedi sedaj triinosemdesetletne Alme, stanujoče v domu za starostnike, ki se odloči svoje spomine pred koncem življenja zaupati mladi uslužbenki doma Irini in vnuku Sethu.
Objavljeno: 18.01.2017 09:53:20
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:32:54
“Soočena z izbiro, ali naj se odloči za skromno življenje v japonski skupnosti, s katero ni imela nič skupnega, ali pa ostane v varnem zavetju svojega okolja, jo je premagal strah pred neznanim; svoje šibkosti se je sramovala, Ičimei si je zaslužil brezpogojno ljubezen, bil je čudovit moški, moder, svet, njegova duša je bila čista, bil je nežen in pozoren ljubimec, v njegovem objemu se je počutila blaženo, je odžebrala v prehitevajočih se besedah in ob tem smrkala, da bi zadržala solze, ter si mukoma prizadevala, da bi ohranila vsaj kanček dostojanstva.” (str. 239).
in nato