Tri novele

Julija 1945 je Danilo Lokar poslal Božidarju Jakcu noveli Za frontami in Brata, ki skupaj z že prej poslano novelo Sodni dan na vasi tvorijo nekakšen triptih iz življenja v vipavskih vaseh v času druge svetovne vojne še pod italijansko zasedbo. Novele so bile sicer v malo drugačnem kontekstu natisnjene šele več kot desetletje kasneje v knjigi Sodni dan na vasi, za katero je pisatelj leta 1959 dobil Prešernovo nagrado. V ponatisu leta 2012 so novele izšle tako, kot je želel pisatelj.
Danilo Lokar, sicer zdravnik v Ajdovščini, je v intervjuju dejal, da je pisal samo, kar je videl, česar ni videl, o tem ni pisal. Toda vse, kar je videl, je v sebi neštetokrat premlel, predelal, domislil in izpod peresa je tako nastalo vedno znova in znova veliko različnih krajših ali malo daljših literarnih del. Tako je bilo tudi s požigom vasi Ustje avgusta 1942. Dogodek je postal tematsko izhodišče za literarno obdelavo, ki je kljub časovni oddaljenosti blizu tudi sodobnemu bralcu, saj, kot je zapisala Ivana Slamič v spremni besedi, sta zlo in dobro v vsakem človeku, da pa je posameznik v trenutku, ko je ogrožena njegova korist, sposoben ravnati v nasprotju z vsemi etičnimi načeli. V takih trenutkih se izkaže, koliko je posameznik v času in prostoru še človek.