Najmlajša vnukinja častitljivega I Čaa

Kitajski družini v začetku 20. stoletja se je rodil četrti otrok. Tudi ta je bila na žalost deklica, a je družina sklenila, da jo bo obravnavala kot tako zaželjenega moškega potomca. Vendar izredno bistra, zvedava, vztrajna, saj »sem pred svojim prihodom na Zemljo visela v moški podobi na repu Velikega medveda.« Od očeta in dedka, častitljivega mandarina, je dosegla, da so jo spoštovali kot edinega in najmlajšega vnuka in ji je tako dedek posredoval izobrazbo, ki je sicer tradicionalno hčerke niso bile deležne. A deklica želi več in kljub nasprotovanju dedka odide v svet.
Zgodba se dogaja v času, ko tudi že na Kitajskem prihaja počasi do družbenih sprememb in tako se tudi Ko Cai (Zgovornost) nauči zahodnih jezikov, spoznava zahodne filozofije, miselnosti in znanosti, pa vendar ob globokem spoštovanju do tradicionalne kitajske kulture, plesov, glasbe in običajev.
Novelo z originalnim naslovom I Tschaos jüngstes Enkelkind je leta 1948 izdal nemški založnik Max Möhring v Leipzigu in je eno od zadnjih objavljenih Alminih del.