| Žanr | družbenokritični roman, mladinski roman |
| Narodnost | afriška literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2008 |
| Založba | Grlica |
| Prevod |
Urška Strnad |
| Ključne besede | Mladostniki, Novinarji, Politično nasilje, Umori |
Prevod dela: The other side of truth.
Multinacionalke ne delajo za ljudi ampak proti njim. Izčrpavajo naravne vire in onesnažujejo okolje. Nigerija ni svobodna dežela, je ujetnica državnega vodstva, ki razprodaja naravno bogastvo in siromaši državljane. Gospod Solaja to ve in v svojem časopisu piše o krvoločnosti in pohlepu državne administracije, ki plenjenje dopušča. Gospod Solaja pa ima še eno, zelo pomembno nalogo. Oče je, in njegova revolucionarnost splete tragično mrežo iz katere morata pobegniti njegova otroka. Postaneta begunca, ranljiva in nepripravljena na svet zarot, sovražnosti in zahrbtne administracije, ki ljudem jemlje osebnost v zameno za številko na vedno daljših seznamih. V očetovem gorečem boju za pravičnost sta kot nežna metulja, žar boja pa smrtonosen.
Objavljeno: 16.12.2016 13:41:34
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:32:35
Begunci so bili ljudje, ki si jih videl na televiziji. Sta s Femijem res begunca? Spraševala se je, ali je ravnala prav, ker ni napisala pravega priimka. Še zmeraj je bilo tako težko verjeti, kaj je prav in kaj narobe. In če si delal, kar je prav, so se lahko zgodile grozne stvari. Mama je to vedela. Poskusila je posvariti očka. Pretresljivo novico o gospodu Saro-Wiwi so slišali na očku tako ljubi radijski postaji BBC World Service, ko so skupaj sedeli za mizo pri večerji. Očka je ves konec tedna besno pisal članek o usmrtitvi. Zelo je bil nestrpen in je hotel priti zjutraj čimprej v pisarno. Tisto jutro, ko so prišli oboroženi možje…, str.91.
in nato