Jack
Žanr | mladinski roman |
Narodnost | literatura ZDA |
Kraj in leto izida | Izola, 2011 |
Založba | Grlica |
Zbirka |
Na robu |
Prevod |
Simonca Cesar |
Ključne besede | Družinski odnosi, Homoseksualnost, Nasilje, Očetje in sinovi, V mladinskem leposlovju |
Amy M. Homes je ameriška pisateljica, ki je mladinski roman Jack napisala stara devetnajst let. Gre za zgodbo o najstniškem fantu Jacku. Jackova starša se ločita, ker je oče homoseksualec, ki začne živeti s svojim novim partnerjem. Jack in mama se z odhodom očeta soočata vsak po svoje. Mama je bila najprej žalostna in jezna, potem pa je divje iskala moško pozornost. Jack si tolažbo in zaposlitev poišče v košarki in zavetju svoje sobe. Po prvem šoku ločitve se življenje počasi postavi v nove okvire. Pomembno je, da sta mama in oče znala preseči nesoglasja in Jacku, kljub novima partnerjema, dokazala, da ga imata še vedno rada in da vezi med njimi ne bodo nikoli pretrgane. Med tem ko se življenje za Jacka po ločitvi staršev postavlja na nove temelje, se tudi Jack, ki seveda odrašča, zaljubi. Zaljubi se v Maggie. Njen oče je prav tako homoseksualec, ki živi s svojim partnerjem. Maggie zato lahko Jacku veliko pomaga pri soočanju s homoseksualnostjo svojega očeta. Oba sta bila tudi v šoli deležna nekaj zbadljivk na račun homoseksualnosti. Velik vpliv na Jacka pa ima tudi njegov najboljši prijatelj Max, ki živi v na videz popolni družini. Ko Maxova družina skupaj s Jackom odpotuje na izlet k Maxovim sorodnikom na kmetijo, pa se izkaže, da je Maxova družina daleč od popolne. V njihovi družini oče pretepa mamo, zato se tudi Maxova starša ločita. Nobena družina ni popolna in v vsaki družini medsebojni odnosi doživljajo svoje vzpone in padce. Odraščanje še nikoli ni bilo lahko. Kot je razmišljal Jack, v najstniških letih nisi več otrok, pa tudi svet odraslih še ni čisto razumljiv. Dejstvo pa je, da so vsi okoli nas samo sopotniki na poti skozi naše življenje. Življenje pa moramo preživeti sami, tako kot najbolje vemo in znamo. Zgodba zelo dobro prikaže razmišljanje najstnika, ki tako rekoč pred nami odraste.
Objavljeno: 14.12.2016 08:55:16
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:32:33
“Ko si otrok in imaš očeta, ki te spominja na Supermana, ki je sposoben narediti karkoli, ki spleza na streho, da reši tvojo igračko, ki si jo spravil tja zaradi nekega neumnega poskusa, nato pa nekega dne odide, je vse, kar ti pozneje reče brez pomena. To je, kot da imaš junaka, nenadoma pa odide. Odide, a občutek ne mine, kajti zaradi vsega, kar se je zgodilo, in načina, kako se je zgodilo, se začneš spraševati in dvomiti o vsem v svojem življenju in nenadoma se tvoje življenje spremeni v zmešnjavo, zaradi katere nenehno trpiš, kar poskušaš razložiti vsem, ki te želijo poslušati.” (str. 14)