| Žanr | družbeni roman |
| Narodnost | kitajska literatura, literatura ZDA |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 1980 |
| Založba | Cankarjeva založba |
| Zbirka |
Nobelovi nagrajenci |
| Prevod |
Janko Moder |
| Ključne besede | Literarne študije |
Govori o kmečkem življenju preprostega kitajskega kmeta, ki preživlja svoj vsakdan na svoji majhni zemlji, ki se mu zdi neskončno velika.
Prikazuje življenja, z vsemi svojimi bedami in srečnimi trenutki, z vso tradicijo in navadami ter z vsem svojim razkošjem in revščino. Ponuja nam res dober vpogled v kitajsko kulturo.
Zelo dobro se opazi pomen moškega, moškega potomca, željo po velikem številu otrok, …. in manj vrednost žensk.
A kakor te preseneti preprostost človeka, njegovo majhno bedno življenje v revščini, težko življenje na njivah, lakota, te preseneti tudi močna volja človeka, ki verjame v sile narave, ki se podreja drugim in ki bi za svojo zemljo naredil vse kar le more.
Hitro ugotovimo, da se človek lahko kaj hitro pokvari, če dobi v roke preveč bogastva ali pa mu manjka dela. Denar človeka hitro pokvari in mu odvzame vrednote.
Pa vseeno je želja po bogastvu vedno tako prisotna pri nas, tako vtkana v naše življenje. Bogati in ljudje, ki posedujejo veliko denarja, nam dajejo vtis o dobrem življenju, ki skoraj ne bi moglo biti boljše.
Denar je pomemben, predvsem za preživetje, vendar pa to ne pomeni, da le denar prinaša blagor in srečo v hišo.
Objavljeno: 05.12.2016 13:08:49
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:32:28
Potlej je zaslišal smeh, svetal, hlasten gostoleč smeh, kakor bi srebrn zvonček na pagodi zapel v vetru, in tanek glasek, podoben nasmešku, je dejal:
“Joj, kako ste vendar nevedni, vi hrust! Kaj bova vso noč takole presedela in boste samo gledali vame?”
Tedaj je vzel njeno roko in jo prijel z obema rokama, a previdno, ker se mu je zdela kakor krhek, suh list, vroč in posušen, in spregovoril je proseče proti nji, ne da bi se zavedal, kaj sploh govori.
“V resnici sem neveden – nauči me!”
In začela ga je učiti.
in nato