Pozabljeni sin ali Angel iz Omorine

Pozabljeni sin je prvi roman Hrvata Mira Gavrana, sicer dramaturga po poklicu, ki pa se je povsem in tudi zelo uspešno posvetil pisanju – tako za odrasle kot tudi za mladino. V svojem prvencu se ukvarja s temo, ki je v literarnem svetu še vedno (delo je bilo izdano leta 1989) precej nedotaknjega. Zgodba namreč govori o fantu dvajsetih let, ki je telesno zrel, a duševno hudo zaostal, nekje na ravni desetletnega otroka. Prvoosebna fantova pripoved je, glede na njegovo okrnjeno duševno stanje, posledično formirana v posebnem, njemu lastnem jeziku, ki v obliki dnevniških zapisov sledi toku naivnih misli in drugačnega, morda robnega razumevanja, zaznavanja in razpoznavanja junakovega notranjega in zunanjega sveta. Ko se fant po petnajstih letih, ki jih je preživel v posebnem zavodu in tam prišel do določene poklicne izobrazbe, vrne domov, se prične njegova osebna drama.
Sočutno, toplo, ganljivo delo, ki vsekakor, kljub svoji drobnosti, pusti za sabo močan vtis, ko se človek prevpraša in zamisli. Nad marsičem.