| Žanr | biografski roman, družbeni roman, novela |
| Narodnost | nemška literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2001 |
| Založba | Študentska založba |
| Zbirka |
Knjižna zbirka Beletrina |
| Prevod |
Štefan Vevar |
| Ključne besede | Melanholija, Prijateljstvo, Spomini, Spoštovanje, Spoznanje |
Sebaldovi Izseljeni so pravzaprav fikcija, čeprav se je veliko stvari verjetno zares zgodilo, saj so protagonisti v vseh štirih pričujočih novelah resnični ljudje. Pregledovanje zgodovine in spomina je nekaj, kar lahko razlagamo na različne načine in z raznih zornih kotov, poudarjeno zdaj tu, zamolčano tam. To skrajno melanholično delo je kopanje po pozabljenem, zaprašenem spominu na dogodke in usode ljudi, kot melodija, enkrat vsa bučna, drugič blago zveneča, nežna. Opisi so podprti s številnimi fotografijami, risbami in dokumenti kot verodostojnimi spomeniki nekih sledi, ki jih že davno ni več. Gre za poezijo v prozi, za skrivnost preživetja zapisane besede.
Objavljeno: 29.11.2016 07:22:59
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:32:24
“Snežilo sicer ni veliko, toda Angleški vrt si je v nekaj tednih nadel čudežno podobo iz ivja, kakršne še nisem doživela, in na Theresienwiese so prvič po koncu vojne spet uredili drsališče, na katerem sva Fritz v svojem zelenem jopiču in jaz v svoji s krznom obrobljeni jopi skupaj oddrsala najlepše in najdaljše loke. Ko mislim na vse te minulosti, vidim povsod modre barve, eno samo golo ploskev, razprostirajočo se v mrak poznega popoldneva, razorano od gravur izginulih drsalcev.” (str. 215 – 216)
in nato