| Žanr | fantastični roman, mladinski roman |
| Narodnost | literatura ZDA |
| Kraj in leto izida | Tržič, 2012 |
| Založba | Učila International |
| Prevod |
Darja Marinšek |
| Ključne besede | Fantastika, Identiteta |
V prvem delu vrhunske literarne distopije spoznamo Beatris Prior, ki živi v ločini nesebičnih Asketov vse do svojega šestnajstega leta, ko mora na Obredu odločitve izbrati, kakšne vrste človek želi postati. Bo ostala zvesta svoji družini, ali se bo našla v ločini pogumnih Herosov, jo bodo prepričali ljubeči Agapejci, razgledani Eruditi ali se bo raje odločila za resnicoljubne Veritiste? Vsaka ločina od svojih pripadnikov zahteva določeno razmišljanje in vedenje. Beatris je neodločena do zadnjega trenutka, ko se vendarle odloči in svojo kri poškropi na cvrčeče oglje sebičnih in pogumnih Herosov, čeprav ji je jasno, da pravzaprav ne ve, kam sodi. Sposobnostni testi so ji namreč pokazali, da je Razcepljena. Razcepljenim možgani delujejo drugače, niso omejeni samo na en način razmišljanja in to je za vodje posameznih ločin nevarno, saj jih ne morejo imeti pod nadzorom. Zato je varneje razcepljenost prikriti… dokler se da.
Objavljeno: 28.11.2016 06:07:10
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:32:22
Tisto noč ne morem in ne morem zaspati. Ob vsem tistem dihanju okoli mene so se mi spalni prostori prej vedno zdeli glasni, zdaj pa je v njih preveč tiho. Kadar vlada tišina, začnem misliti na svojo družino. Hvala bogu, da je v heroškem oporišču po navadi tak hrup.
Če je bila moja mati Herojinja, zakaj je potem izbrala Askete? Ji je bil všeč njihov mir, njihova rutina, njihova dobrota – stvari, ki jih zdaj pogrešam tudi jaz, kadar si pustim razmišljati o njih?
Sprašujem se, ali jo je kdo tukaj poznal, ko je bila še mlada, in bi mi lahko povedal, kakšna je bila takrat. Tudi če jo je, verjetno ne bi hotel govoriti o njej. Tisti, ki prestopijo, naj bi se po sprejemu v novo ločino izogibali pogovorov o svoji stari ločini. Tako naj bi lažje zamenjali pripadnost družini s pripadnostjo ločini ter sprejeli načelo »ločine pred krvjo«.
Obraz zakopljem v blazino. Mati me je prosila, naj Calebu naročim, naj analizira simulacijski serum – zakaj? Ima to kakšno zvezo z mojo Razcepljenostjo oziroma s tem, da sem v nevarnosti, ali pa gre za kaj drugega? Zavzdihnem. Po glavi mi šviga na tisoče vprašanj, ona pa je šla, preden bi ji lahko sploh katerega zastavila. Zdaj mi mešajo misli in dvomim, da bom lahko zaspala, preden najdem kak odgovor. (Str. 160)
in nato